V Amnesty International Slovenije smo globoko pretreseni ob smrti Aleksandra Todorovića, vidnega aktivista za pravice izbrisanih.
Aco, kot smo ga klicali, je bil dolga leta gonilna sila boja za pravice izbrisanih. Bil je neizprosen v tem, da oblastem – in tudi vsem drugim – ni dovolil pozabiti izbrisa. In ni dovolil pozabiti, da je treba krivice popraviti.
Njegovo življenje zadnjih dveh desetletij je bilo prežeto z neumornim prizadevanjem za popravo krivic 25.671 ljudi, ki so bili izbrisanih 26. februarja 1992. Tudi zaradi tega je slovenska javnost začenjala razumevati grozovitost izbrisa in stisk, ki jih je povzročil.
V svojem nasprotovanju krivicam in izključevanju, ki ga je poganjalo naprej, je bil neomajen, temu je posvetil svoje življenje po izbrisu, katerega žrtev je bil tudi sam. S prvimi javnimi protesti in gladovnimi stavkami je premikal meje boja za dostojanstvo, spoštovanje, pravice izbrisanih.
Izgubili smo prijatelja in partnerja v boju. Vedno mu bomo hvaležni za njegov prispevek in zgled. Pogrešali ga bomo.