Vabimo k pričevanjem o izkušnjah rasizma in sorodnih diskriminacij

»Ti ne moreš nositi obročastih uhanov, bojo mislili, da si ciganka.« [Tvoja mama je] »res pogumna, da se je poročila z Indonezijcem.« »Pripravljamo diplomski žur, a znaš trebušni ples?« 

To je le nekaj primerov resničnih izjav, ki jih je med odraščanjem slišala Suzana Dewa, ki je pri 16 letih ustanovila prvo skupino Amnesty International na območju Slovenije in vzhodne Evrope. Suzana, ki sicer že več kot 25 let živi v Avstraliji in je tam dejavno vključena v boj za človekove pravice, se vrača v aktivnejše sodelovanje s slovensko Amnesty: ob letošnjem dnevu boja proti rasni diskriminaciji, ki ga zaznamujemo 21. marca, vabi vse tiste, ki so ali še doživljajo rasizem in/ali rasno/etnično diskriminacijo, da slovenski Amnesty zaupajo svoje izkušnje.*

Prvo pričevanje je prispevala Suzana, na spletu, kjer jih bomo objavljali, pa najdete še izkušnje Ibrahima Nouhouma, Zlatka Bojanovića, Sekuja M. Condeja, Inacia Bintchendeja, Urške Breznik in ostalih, ki so želeli ostati anonimni. Preberite jih tukaj.

Biološko gledano kategorija »rasa« nima nobenega pomena, a kljub temu mnogi, s katerimi si delimo življenje – naši sosedje, sorodnice, sodelavci, sošolke … – vsak dan doživljajo rasistično ali diskriminatorno obravnavo.

Rasizem se nanaša na zakoreninjen sistem prepričanja, da je ena skupina bistveno drugačna in vredna več od druge/drugih. Tako prepričanje pogosto vodi do rasne diskriminacije, ki pomeni, da se osebe obravnava drugače in/ali neenakopravno zaradi njihovega porekla, barve kože ali identitete, ki jih v očeh opazovalca označujejo kot » tiste druge«.

»Za to, kar sem doživljala med odraščanjem v Sloveniji, imamo danes izraze – gre za mikroagresije, fetišiziranje in oblike drugačenja – vedenja, s katerimi so mi dajali vedeti, da nisem enaka, enakovredna, da nisem ena izmed njih. Zavedam se tudi, da izkušnja premnogih ne ostane na ponižanju, občutkih sramu, jezi, ampak zaradi rasizma ostanejo brez službe, brez doma, zaradi rasizma ljudje še vedno umirajo,« je ob začetku zbiranja pričevanj dejala Suzana Dewa.

»Vsakdanji« rasizmi in diskriminacija

Ljudje, s katerimi in za katere delamo v slovenski Amnesty International, nam vedno znova povedo o žaljivih, diskriminatornih, rasističnih ravnanjih, ki jih doživljajo sedaj ali so jih doživeli v preteklosti. Romi, izbrisani, begunci, tuji študentje na obštudijski dejavnosti Akademija Amnesty … – pogosto od običajnih ljudi in od institucij dobivajo sporočila, da so »drugi«.

In to niso »le« besede: Ambasada Rog je 18. marca na novinarski konferenci povedala, da v Ljubljani »zamaskirani moški prežijo na delavce in študente zvečer, ko se vračajo iz služb, počakajo, da jih ujamejo same, jih pretepejo in nato pobegnejo.« Obstaja tudi številna pričevanja o tem, da rasno označene osebe tudi policija obravnava kot vnaprej sumljive, njihove izjave pa kot manj verodostojne. Žirija Amnesty International Slovenije je na 28. Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma za najboljši film na temo človekovih pravic razglasila Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića, ki predstavlja delo Delavske svetovalnice in skozi zgodbe izkoriščanih tujih delavcev razgalja grd izkoriščevalski obraz rasizma, ki razjeda celotno družbo.

Ta in številna druga pričevanja kažejo na to, da je v Sloveniji nujno treba okrepiti prizadevanja proti rasizmu oz. da se odločimo za aktivno antirasistično držo. Računamo, da bo objava osebnih pričevanj način opolnomočenja ljudi, ki so v svoji izkušnji velikokrat neslišani in spregledani, hkrati pa bo splet izkušenj iz različnih regij, starostnih skupin in okolij – šolskih in delovnih – dal vidnost družbeni in institucionalni neodzivnosti na te pojave. 

Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije

Več o načrtovanih aktivnostih

*Zbiranje pričevanj je del delovanja Amnesty v boju zoper vse oblike diskriminacije, ki bo osebam z izkušnjo rasizma in diskriminacije omogočilo, da bodo slišani in videni skozi objavo njihovih pričevanj, skozi razstavo in spremno publikacijo.

Med drugim bomo v programu oblikovali antirasistični slovar, nadgradili spletni tečaj o antirasizmu v spletnem izobraževalnem centru Akademija Amnesty, oblikovali izobraževanje za učitelje_ice ter delavnico za mlade, starše in splošno javnost ter pripravili izobraževalne videe. Antirasizem bo tudi osrednja tema obštudijske dejavnosti, ki jo bo Amnesty Slovenije izvajala v študijskem letu 2026/27 na Fakulteti za družbene vede in bo na voljo vsem študentom Univerze v Ljubljani. Vsa izobraževalna in druga orodja bodo trajno na voljo šolam, delodajalcem ali drugim okoljem za spopadanje in preprečevanje rasizma in diskriminacije med zaposlenimi ali drugimi deležniki.