Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu v noči na 25. oktober, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Tragedija je okrepila v celoti utemeljene zahteve, da se dosledno preišče in kaznuje vsa kazniva dejanja ter da se zagotovi varnost vseh ne glede na etnično pripadnost. To je – in je že doslej bila naloga države.
A dogodki so sprožili tudi diskriminatorne odzive in slišali smo pripisovanje krivde celotni romski skupnosti, tudi od najvišjih predstavnikov vlade. Napajanje nestrpnosti do družin in posameznikov, ki živijo mirno in si prizadevajo vključiti se v širšo družbo, je nevarno in škodi vsem. Med 12.000 Romi in Rominjami, ki živijo v Sloveniji, jih večina živi pošteno življenje, želijo si bolj varne in boljše prihodnosti za svoje otroke, in ta večina si zasluži, da je prepoznana in slišana.
Otroci, ki v šolo vstopijo brez znanja slovenskega jezika, ker v prvih letih življenja niso bili vključeni v dogajanje v širši okolici, ker do njihovega naselja ne pelje niti javni promet, težko sledijo izobraževalnemu procesu. Zaostanki ostajajo še posebej, če prihajajo iz slabih bivanjskih razmer brez vode in elektrike. Zaradi slabih bivalnih razmer živijo Romi in Rominje v povprečju 22 let manj kot ostalo prebivalstvo. Nekatere družine morajo še vedno nositi vodo za pralne stroje v vedrih iz potokov ali pokopališč, stroje pa nato priklopijo na agregate. Ali pa perejo na roke. Številni otroci domačo nalogo delajo ob sveči ali bateriji, ali pa starši plačujejo 50 evrov, da sije ena žarnica, ki jo napaja »elektrika na črno«. A vendar mnogi starši vztrajajo in si prizadevajo poslati otroke v šolo z narejenimi nalogami in opranimi oblačili. Vendar so tudi te družine zdaj deležne sumničavosti, opazk in žaljivk. Mnogi pa raje ne zapuščajo domov, če res ni nujno. Številni opažajo, da se je nezaupanje poglobilo na obeh straneh. V stopnji sodelovanja in zaupanja smo šli nekaj let nazaj.
Ni prav, da je varnost kogarkoli odvisna od tega, v kateri občini nekdo živi. In ni prav, da je dostop do osnovnih dobrin, kot je pitna voda, odvisen od tega, v kateri občini nekdo živi. Varnost ni izbira, ki se obrne stran od spoštovanja pravnih standardov in človekovih pravic. Taka izbira je lažna, nestrokovna in populistična.
In izjemno nas skrbi, da se je vlada odločila to lažno izbiro prevesti v zakon in z njim znižati standarde pravne države in varovanja človekovih pravic vseh.
Finančna uprava in policija sta se že pred sprejemom novega zakona, ki je spremenil osem zakonov v imenu zagotavljanja varnosti, a je dejansko okrepil in razširil pooblastila represivnih organov, pohvalili z akcijami in zasegi avtomobilov na Dolenjskem. In s tem sta organa pokazala, da je zakonodaja že pred novim zakonom omogočala ukrepanje.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti povečuje pooblastila policije in šibi varovalke spoštovanja človekovih pravic; med drugim lahko država zaseže tudi socialno pomoč, ki je namenjena golemu preživetju. Država je odgovorna za zagotavljanje javnega reda in za odzivanje na posamezne nasilne incidente, vendar mora biti posredovanje izvršilne veje oblasti in organov pregona zakonito in strogo sorazmerno z doseganjem legitimnega cilja. Ukrepanje, ki cilja naselja z romskim prebivalstvom in ki nesorazmerno prizadane skupnosti, ki že zdaj živijo v izjemni revščini in izključenosti, je diskriminatorno.
Samo represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti. Delujočo državo, ki ukrepa, potrebujemo tudi pri enakopravnosti v zagotavljanju človekovih pravic za vse.
Ne dolg državi ne kazniva dejanja niso v domeni nobene etnične skupine
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je v novembru kot rezultat »poostrene« akcije na območju Jugovzhodne Slovenije zarubila štirinajst vozil. Splošna statistika pa sicer ne kaže, da bi skozi daljše časovno obdobje Romi bili bolj ciljani od ostale populacije, ali da bi bili številčnejši dolžniki nedavčnih glob: v posameznem letu je Furs v zadnjih treh letih zasegel po okoli 2.500 premičnin (skoraj izključno so bili to avtomobili); samo v preteklem letu pa je sprožil preko 165.000 postopkov za izvršbo nedavčnih glob v skupni vrednosti skoraj 50 milijonov evrov.
Podobno zgovorni so tudi podatki o kaznivih dejanjih, ki jih je mogoče dnevno spremljati na spletni strani policije ter v njihovih letnih poročilih, kjer so prikazani tudi po posameznih območjih policijskih uprav. Iz njih je razvidno, da kaznivih dejanj nikakor ne izvršujejo izključno – niti ne v večjem obsegu – Romi in Rominje.
Forum romskih svetnikov je konec novembra sklical sestanek z vodstvom Fursa, na katerem so predlagali možnost daljšega odplačevanja dolgov (zdaj se obroki lahko raztegnejo največ na eno leto) in možnost, da se dolg odsluži skozi delo za splošno korist po hitrejšem postopku odločanja.
Zakaj je odvzem avtomobila lahko sporen
Mami, ki je tri šoloobvezne otroke vozila v šolo, so zasegli 21 let star avto; v zapisniku je zavedeno, da je celo poškodovan. Strošek zasega (strošek davčne izvršbe in strošek izdaje sklepa), ki ga nosi gospa, je preko 1.200 eurov, in poraja se vprašanje, ali je tak zaseg nesorazmerem ukrep glede na korist države, ki je v poplačilo dolga dobila 21 let star poškodovan avto.
Skladno s prvim odstavkom 177. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) so nujni predmeti za osebno rabo izvzeti iz davčne izvršbe: obleka, obutev, perilo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari ter drugi predmeti za osebno rabo, če so nujni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva.
Glede tega imamo sodno prakso (nevezano prav na Rome): višje sodišče v Ljubljani je marca letos osebno vozilo pritožnikov izvzelo iz stečajne mase. Ocenilo je namreč, da bi bil poseg v položaj dolžnika in njegove žene, ki osebno vozilo nujno potrebujeta za dostop do zdravstvenih storitev in prihod v službo, tudi glede na njuno starost in siceršnji premoženjski položaj nesorazmeren s pravico upnikov do poplačila. Sodišče je izpostavilo tudi, da glede na vrednost in stanje osebnega vozila ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo z njegovo prodajo do povečanja stečajne mase, ki bi se pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov.
Četudi gre za sodno prakso v povezavi z izvzemom predmetov iz stečajne mase, se ta pri opredelitvi predmetov, ki so izvzeti iz stečajne mase, sklicuje na 79. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki opredeljuje predmete, izvzete iz izvršbe. Prvi odstavek 79. člena ZIZ je vsebinsko enak prvemu odstavku 177. člena ZDavP-2, posledično pa je navedena sodna praksa relevantna tudi v primeru davčne izvršbe.
Zarubljeno osebno vozilo brez dvoma v mnogih primerih družin, ki živijo v geografsko segregiranih naseljih, predstavlja predmet, ki je nujen za osebno rabo, saj je nujen za osnovno funkcioniranje družine in gospodinjstva, za prevoze k zdravniku, po hrano – trgovine so do romskih naseljih oddaljene po več kilometrov, naselja pogosto brez javnega prevoza; prav tako morajo številne družine otroke voziti v šolo. Če na primer rubežniki ne smejo zaseči kavča, je avtomobil za vsakodnevno preživetje revnih družin vsekakor še veliko bolj nujen – zanje tako po zdravi pameti kot po sodni praksi sodi med predmete, ki so po veljavni zakonodaji izvzeti iz davčne izvršbe.
Nataša Posel, Kristina Božič
Podpiši peticijo za pravico do vode za romske družine na JV Slovenije
dostop do vode je človekova pravica
V Sloveniji v 21. stoletju:
- je življenjska doba romskega prebivalstva kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva v Sloveniji.
- umirajo romski otroci do sedmega leta sedemkrat pogosteje kot ostali otroci.
- vpliva življenje brez vode in elektrike na zdravje, še posebej otrok. Vpliva tudi na to, ali otroci obiskujejo šolo ali ne.