Te dni nas je pretresla vest, da se je poslovil Ali Bersiha. Ali je bil eden izmed premnogih, ki jim je izbris ukrojil in razrezal življenja na tako drobne koščke, da jih do konca niso sestavile niti odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) niti prizadevanja številnih v civilni družbi.
Potekal bo v četrtek, 18. novembra 2021, na Dunajski 5 v Ljubljani ali na daljavo.
V času koronavirusne bolezni smo se v naši družbi še toliko močneje zatekli v virtualen svet, na internet. Ta del našega življenja je lahko čudovit pripomoček za druženje, izmenjavo misli, izobraževanje, vendar pa je postal tudi domovanje sovraštva, nadlegovanja, sovražnega govora. Prav o teh vidikih smo se pogovarjali z Jernejo Turin, svetovalko-analitičarko Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic RS, ki je z Miho Nabergojem soavtorica nedavne analize kazenskopravnega pregona sovražnega govora v Sloveniji in nekdanja dolgoletna vodja kampanj v slovenski Amnesty.
Želijo nas prepričati, da je solzivec varna metoda za to, da se razžene nasilne proteste. Danes je del opreme številnih varnostnih sil kot manj smrtonosno orožje in alternativa strelnemu. To orožje se imenuje manj smrtonosno – in torej ne “smrtonosno”. Res ni zasnovano, da bi se z njim ubijalo, pa vendar še vedno obstaja možnost, da povzroči smrt. Razpoložljivost solzivca lahko pomeni, da se policija ne bo zatekla k uporabi orožja, ki lahko povzroči večjo škodo. Toda v praksi policijske sile uporabljajo solzivec na načine, ki nikoli niso bili predvideni za uporabo – pogosto v velikih količinah proti večinoma miroljubnim protestnikom ali s streljanjem izstrelkov neposredno v ljudi.
Digitalna raziskava Amnesty International je razkrila podrobnosti o situaciji 32 afganistanskih prosilcev_k za azil, ki so ujeti na meji med Poljsko in Belorusijo. Skupina, ki jo sestavljajo pet žensk, vključno s 15-letnim dekletom, in 27 moških. Že od 18. avgusta so brez hrane, čiste vode, zatočišča in zdravstvene oskrbe. Amnesty International je s satelitskimi posnetki, fotografijami območja in uporabo 3D rekonstrukcije ugotovila, da se je konec avgusta njihova lokacija ponoči premaknila s poljskega v belorusko območje, kar jasno kaže prisilno vračanje.
Svetovni dan varnega splava se je prvič vpisal v zgodovino leta 1990 v Latinski Ameriki, vse od leta 2011 pa ga obeležujemo tudi drugod po svetu. Ob tem dnevu je še posebej pomembno poudariti, da dostop do varnega splava še vedno ni omogočen vsem ljudem in da splav v nekaterih državah še danes velja za kaznivo dejanje.
Na referendumu v Švici so konec septembra podprli istospolne poroke. To pomeni, da bodo poroka in ostale pravice, ki se z njo pridobijo, vključno s posvojitvijo otrok in dostopom do storitev reproduktivnega zdravstva, končno dostopne za vse pare v Švici.
Naše novo poročilo kaže, kako vodilna farmacevtska podjetja na področju cepiva proti covidu-19 napajajo krizo človekovih pravic.
Talibani vztrajno razgrajujejo dosežke, ki so bili v Afganistanu doseženi v zadnjih 20 letih, opozarjajo v skupnem poročilu Amnesty International, International Federation for Human Rights (FIDH) in World Organisation Against Torture (OMCT). Dokument vključuje informacije o tem, na kako različne načine Talibani od prevzema oblasti v Kabulu pred nekaj več kot petimi tedni izvajajo zatiranje.
Prejeli smo dobro novico, ki predstavlja pomemben korak v zgodovinskem boju za pravice žensk v Mehiki.
Nekdanje sirske begunce so po vrnitvi domov sirske varnostne sile mučile, posilile, številni so izginili brez sledu. Vse, kar so ti ljudje storili, je, da so iskali zatočišče v tujini.
V Amnesty International smo združili moči z Angelino Jolie in ustvarili knjigo, ki v središče postavlja otrokove pravice. Kot je razumeti iz njenega naslova – Know Your Rights and Claim Them, je namenjena temu, da se mladi seznanijo z otrokovimi pravicami in se jih naučijo tudi zagovarjati.