Svetovni dan varnega splava se je prvič vpisal v zgodovino leta 1990 v Latinski Ameriki, vse od leta 2011 pa ga obeležujemo tudi drugod po svetu. Ob tem dnevu je še posebej pomembno poudariti, da dostop do varnega splava še vedno ni omogočen vsem ljudem in da splav v nekaterih državah še danes velja za kaznivo dejanje.
Splav je del naše družbe in ne glede na to, ali je splav zakonit ali ne, ga ljudje potrebujejo. Po podatkih Guttmacher Institute, to je neprofitna organizacija za reproduktivno zdravje s sedežem v ZDA, je stopnja splava 37 na 1000 ljudi v državah, ki povsem prepovedujejo splav ali ga dovoljujejo le, če je ogroženo življenje ženske, ter 34 na 1000 ljudi v državah, ki imajo širok dostop do splava; to je razlika, ki ni statistično pomembna.
Dostop do varnega splava je zato bistvena sestavina pravične in enakopravne družbe in pomemben del pri uresničevanju vseh človekovih pravic. Splav, zagotovljen na način, ki spoštuje človekove pravice, avtonomijo in dostojanstvo, je pravica vsakogar, ki lahko zanosi.
Rajat Khosla, višji direktor Amnesty International na področju raziskav in zagovorništva:
“Vsako leto umre okoli 47.000 žensk zaradi nevarnih splavov. Ta svetovna tragedija se ne bo končala, dokler splav ne bo popolnoma dekriminaliziran in dostopen vsem. Splav je treba obravnavati kot vsako drugo zdravstveno storitev. Vsakogar, ki namerava narediti splav, je treba obravnavati sočutno in dostojanstveno ter v skladu s spoštovanjem človekovih pravic.”
Rajat Khosla
“Splav ni osamljeno vprašanje. Če se ljudem odreče pravica do odločanja o lastnem telesu, se s tem ohranjata spolna in gospodarska neenakost ter utrjujeta stigmatizacija in diskriminacija.”
“Zavedamo se, da je splav kompleksna tema, vendar kazenski pristopi ne upoštevajo številnih družbenih, ekonomskih in osebnih vprašanj, ki so ključni za odločitve ljudi, da prekinejo nosečnost. Popolna dekriminalizacija splava je bistvena za zaščito človekovih pravic in uspešno preprečevanje nadaljnjih smrti in poškodb zaradi nevarnih splavov.”
Stališče Amnesty International:
- Vsakdo, ki lahko zanosi, ima pravico do splava.
- Pozivamo k splošnemu dostopu do varnega splava, zagotavljanju primerne oskrbe po splavu ter dostopnosti informacij o splavu.
- Zavedamo se, da odločitve o nosečnosti in splavu neposredno vplivajo na človekove pravice.
- Pozivamo, da se splav izloči iz kaznovalnega sistema in politik ter se preneha kaznovanje oseb, ki so naredile splav, ter zdravstvenih in drugih oseb, ki so opravili ali nudili pomoč pri splavu.
- Pozivamo k reformi zakonov in politik, ki omejujejo dostop do splava glede na posebne okoliščine.
- Opozarjamo, da se v skladu z mednarodnim pravom varovanje človekovih pravic prične ob rojstvu.
- Pozivamo k uresničevanju ekonomskih in socialnih pravic, ki bodo omogočale svobodno sprejemanje reproduktivnih odločitev.
V Sloveniji je svobodno odločanje o rojstvih otrok ustavna pravica. 55. člen slovenske ustave konkretno pravi: »Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.«