Če nekdo v spolni odnos ne privoli, je to posilstvo. Tako preprosto je. A kljub temu, škodljivi stereotipi in patriarhalne norme omogočajo, da so posilstva in druge oblike spolnega nasilja vseprisotni v naši družbi.
Dejstva o spolnem nasilju in posilstvih v Evropi so osupljiva
- Po podatkih Agencije EU za temeljne pravice (2014) je ena od desetih žensk, starejših od 15 let, doživela neko obliko spolnega nasilja. Ena od dvajsetih žensk pa je bila posiljena – to pomeni kar 9 milijonov žensk v EU.
- Večina posilstev ni prijavljenih, saj se žrtve bojijo, da jim ne bodo verjeli.
- Stigma in strah odvračata ljudi, da bi dejanja prijavili policiji.
Kaj pomeni soglasje?
Soglasje mora biti svobodno in prostovoljno, zavestno in jasno strinjanje za sodelovanje v spolnih aktivnostih – z besedami ali dejanji.
- Svoboden in prostovoljen »ja«: molk ali neizrečen »ne« ne pomenita privolitve.
- Trezen in bister »ja«: privolitev pod pritiskom ali med vinjenostjo ni soglasje.
- Vsakič in za vse »ja«: soglasje velja le dokler si za, tudi če si v paru ali zakonski zvezi.
Spolni odnos brez soglasja je posilstvo. Cilj naše kampanje Ja pomeni ja je spremeniti tako imenovano kulturo posilstva, ki normalizira in celo opravičuje posilstva v naših družbi.
Razbijamo 6 mitov o posilstvu
Kljub številnim ozaveščevalnim kampanjam okoli spolnega nasilja še vedno kroži veliko napačnih prepričanj o tem, kaj posilstvo je in kako se dogaja. Spodaj razbijamo šest najpogostejših mitov o posilstvu:
1. Večina storilcev je žrtvi znana.
Mit o neznancu ustvarja napačno predstavo, da spolni napad, ki ga zagreši nekdo, ki ga žrtev pozna, ni »pravo« posilstvo. V resnici je večina storilcev žrtvi znana – gre lahko za partnerja, prijatelja, sodelavca ali družinskega člana.
2. Žrtev se pogosto ne upira fizično.
Posilstvo ni odvisno od fizičnega upora. Oseba lahko doživi spolni napad tudi brez vidnih poškodb ali fizičnega upora – zaradi šoka, strahu ali zmrznitve. Zakon določa, da odsotnost upora ne pomeni soglasja.
3. Lažne prijave so izjemno redke.
Statistike kažejo, da so lažne prijave izjemno redke – celo redkejše kot pri drugih kaznivih dejanjih. Po drugi strani pa se večina posilstev sploh ne prijavi, pogosto zaradi strahu, sramu ali nezaupanja v pravosodni sistem. Prijava zahteva izjemno moč in pogum.
4. Oblačila niso pomembna.
Kar ima nekdo oblečeno, ni nikoli povabilo k spolnemu odnosu. Obleka ne pomeni soglasja. Za posilstvo ni nikoli kriva žrtev, ne glede na okoliščine.
5. Alkohol in droge ne opravičujejo posilstva.
Če oseba zaradi vpliva alkohola ali drog ni sposobna dati jasnega in zavestnega soglasja, gre za posilstvo. Odgovornost je vedno na osebi, ki izkoristi nekoga v takem stanju – ne na žrtvi.
6. Posilstvo ni povezano s spolom.
Čeprav so žrtve posilstev večinoma ženske, so žrtve lahko tudi moški, transspolne, interspolne in nebinarne osebe. Vsakdo lahko postane žrtev spolnega nasilja – in vsakdo si zasluži podporo in zaščito.
Posilstvo je kaznivo dejanje.
Vedno. Brez izgovorov.
Kako je v Sloveniji?
Uzakonjen model soglasja »ja pomeni ja«
Leta 2021 je bil v Sloveniji sprejet pomemben mejnik: uzakonjen je bil model soglasja »ja pomeni ja«. Državni zbor je takrat spremenil Kazenski zakonik v delu, ki obravnava spolno nedotakljivost. S tem je bil narejen velik korak v smeri zaščite spolne integritete in podpore žrtvam spolnega nasilja.
K spremembam smo si močno prizadevali v civilni družbi in nevladnih organizacijah. Hvala vsem, ki ste podpisali naše peticije in tako prispevali k ustvarjanju pritiska na oblasti!
Zakaj je ta sprememba ključna?
Ker vprašanje ni, ali je oseba rekla »ne«, temveč, ali je jasno, zavestno in svobodno rekla »ja«.
Vsako spolno dejanje brez izrecnega svobodnega soglasja, ki je podan brez prisile, je spolni napad oziroma posilstvo.
Zakonodaja na področju posilstva
Kam po pomoč?
- ➡️Društvo za nenasilno komunikacijo
- ➡️SOS telefon
- ➡️Združenje za MOČ
- ➡️Ženska svetovalnica
- ➡️Zavod Emma, Center za pomoč žrtvam nasilja
- ➡️TOM telefon
- ➡️Legebitra
Amnesty raziskava: Kaj o soglasju menijo mladi v Sloveniji?
Raziskava je del kampanje Ja pomeni ja, ki po uzakonitvi modela soglasja v Sloveniji (2021) nadaljuje z osveščanjem in izobraževanjem. Cilj kampanje je preprečevanje spolnega nasilja ter gradnja varnih in spoštljivih odnosov. Sprememba zakonodaje je bila pomembna, a resnične spremembe zahtevajo odpravo spolnih stereotipov in odprt pogovor o soglasju – tako v družbi kot v intimnih odnosih.
Ključne ugotovitve raziskave Amnesty International Slovenije iz leta 2024:
- 84 % mladih (16–24 let) v Sloveniji je že slišalo za soglasje v spolnosti.
- 95 % jih meni, da je soglasje nujno za spolni odnos.
- Pri drugih spolnih dejanjih (npr. objemanje, poljubljanje, gledanje pornografije) so razlike med spoloma izrazite: mlade ženske pogosteje menijo, da je soglasje potrebno, nekateri mladi moški pa napačno verjamejo, da izzivalno oblačenje ali ples kar vnaprej izražata soglasje za spolni odnos.
- Številni mladi imajo zmotne predstave o tem, kaj pomeni soglasje in za katera ravnanja je potrebno.