Če nekdo v spolni odnos ne privoli, je to posilstvo. Tako preprosto je. Vendar pa zastareli zakoni, škodljivi miti, spolni stereotipi in zaskrbljujoč odnos do soglasja ohranjajo, da so posilstva in druge oblike spolnega nasilja vseprisotni v naši družbi.
Dejstva o posilstvu v Evropi so osupljiva. V EU je bilo posiljenih okoli 9 milijonov žensk. O posilstvih se poroča zelo malo. Preživele se bojijo, da jim drugi ne bodo verjeli, stigma, ki je povezana s tem, pa ljudi odvrača, da bi dejanje prijavili policiji.
Soglasje mora biti izraženo aktivno in svobodno, z besedami ali dejanji. Če nekdo molči ali ne reče NE, še ne pomeni, da daje soglasje.
Naš cilj kampanje Ja pomeni ja je spremeniti tako imenovano kulturo posilstva, ki normalizira in celo opravičuje posilstvo v naših družbah.
opravi tečaj o soglasju v spolnosti
Kako razumemo soglasje?
- Svoboden in prostovoljen ja
Če je privolitev v spolno aktivnost izsiljena ali jo daš pod pritiskom, to ni soglasje.
- Trezen in bister ja
Kdor je pijan, ni zmožen dati soglasja: niti za poljub, niti za dotikanje, niti za seks.
- Vsakič in za vse ja
Soglasje velja samo dokler si za, v vsakem trenutku se lahko premisliš. To velja tudi, če si v paru ali zakonski zvezi.
Spletni tečaj o soglasju v spolnosti
V Amnesty International Slovenije smo 8. marca 2026, ob dnevu žensk, objavili spletni tečaj o soglasju v spolnosti. V njem izobražujemo o tem, kaj soglasje pomeni, kako ga sporočamo, kakšen je zakonski okvir in kam po pomoč.
Brezplačen tečaj, ki vključuje video posnetke in kvize, je nadaljevanje prizadevanj Amnesty International Slovenije za zagotavljanje spolne nedotakljivosti. Nov, približno enourni, spletni tečaj na izobraževalnem centru Akademije Amnesty je v prvi vrsti namenjen mladim in tistim, ki z njimi vsakodnevno delajo v formalnem ali neformalnem izobraževanju. Primeren pa je tudi za vse ostale, ki jih tema zanima in ki se želijo naučiti spoštljivega ravnanja v kontekstu spolnosti.
Znanje o soglasju pomaga graditi in skrbeti za varne, spoštljive odnose ter prispeva k varni in zdravi spolnosti.
Mateja Stirn, psihologinje in direktorice ISA instituta, ki je naredila strokovni pregled tečaja
opravi tečaj o soglasju v spolnosti
Naša raziskava o razumevanju soglasja
Potem ko smo bili v Amnesty Slovenije skupaj z našim članstvom pomemben del kampanje nevladnih organizacij in civilne družbe za spremembo kazenske zakonodaje po modelu »samo ja pomeni ja«, se v zadnjih letih posvečamo ozaveščanju in izobraževanju na tem področju. V ta namen smo opravili tudi reprezentativno anketo o tem, kako mladi v Sloveniji dojemajo in razumejo soglasje v spolnosti.
- Mladi v Sloveniji večinoma slišali za soglasje, a imajo veliko napačnih predstav
- 95 odstotkov mladih v Sloveniji se strinja, da je potrebno soglasje za spolni odnos, pri drugih ravnanjih spolne narave večje razlike med ženskami in moškimi.
- Amnesty International Slovenije je anketo izpeljala v okviru kampanje Ja pomeni ja, s katero sodeluje tudi na Poti ob žici 2024.
Velika večina mladih, starih med 16 in 24 let, (84 odstotkov) je že slišala za soglasje v spolnosti. 95 odstotkov anketiranih se strinja, da je treba za spolni odnos pridobiti soglasje. Pri drugih ravnanjih spolne narave, od objemanja in poljubljanja do gledanja pornografskih vsebin, pa prihaja do precejšnjih razlik v pogledih žensk in moških. Mlade ženske večinoma v večjem odstotku menijo, da je zanje potrebno soglasje. Po drugi strani pa se mladi moški v večji meri strinjajo, da nekatera vedenja, kot sta na primer izzivalno oblačenje ali izzivalni ples, kar vnaprej izražajo soglasje za spolni odnos.
Ja pomeni ja v Sloveniji
Slovenija je junija 2021 uzakonila model soglasja. Slovenski državni zbor je takrat sprejel spremembe kazenskega zakonika v delu, ki obravnava spolno nedotakljivost, ter uzakonil načelo soglasja po modelu “ja pomeni ja”.
S tem je bil narejen velik korak v smeri zaščite spolne integritete in podpore žrtvam spolnega nasilja.
Za to smo si prizadevali v civilni družbi in nevladnih organizacijah: hvala vsem, ki ste prispevali k ustvarjanju pritiska na oblasti, tudi s podpisom naših peticij!
Odslej tako velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno (svobodno) in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo.
Ker nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla “ne” ampak, ali je rekla “ja”, da je torej privolila v spolni odnos.
To je zgodovinsko pomemben trenutek, ko je zakonodajno telo po več letih prizadevanj civilne družbe in nevladnih organizacij spremenilo zakonodajo v smeri boljše in večje zaščite žrtev kaznivega dejanja posilstva in drugih oblik spolnega nasilja. Zelo smo veseli te zmage, ki predstavlja temelj: zdaj pa ustrezne institucije in družbo kot celoto čaka pomembno delo dejanskega uresničevanja koncepta soglasja. Odslej velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo. Privolitev je ključnega pomena.
Nataša Posel, direktorica AIS
Kaj lahko narediš ti?
Izobražuj se o soglasju
Na Akademiji Amnesty opravi spletni trčaj in se izobražuj o soglasju v spolnosti. Tečaj lahko deliš med svoje bližje, da doseže čim več ljudi. Z znanje spreminjamo škodljive stereotipe in prakse.
Organiziraj razstavo
Organiziraj razstavo o soglasju v svojem lokalnem kraju, npr. knjižnjici, šoli, podjetju … Dogovori se za lokacijo in nas kontaktiraj. Z veseljem ti bomo poslali plakate in ostala navodila.
Deli video vsebine
Deli osveščevalne video vsebine o soglasju, ki smo jih v sodelovanju z agencijo Iz principa pripravili v slovenski Amnesty. Lahko jih deliš na družbenih omrežjih, na spletni strani ali drugje.
Do marca 2026 je sedemnajst držav članic Evropske unije v svojo zakonodajo že uvedlo definicije posilstva na podlagi soglasja: Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Finska, Nemčija, Grčija, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Slovenija, Španija in Švedska. Islandija, Norveška, Švica, Združeno kraljestvo in Francija imajo v svoji zakonodaji podobne definicije, ki so skladne z mednarodnim pravom človekovih pravic, vključno s Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njemu, znano tudi kot Istanbulska konvencija.