V torek, 24. oktobra, bo v Centru Rog potekala otvoritev Parka izbrisanih in razgrnitev obeležja v spomin izbrisanim.
Obeležje bo v obliki črke Ć, ki ponazarja, da so bili tarča nezakonitega brisanja ljudje, povezani z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer poznajo črko Ć in je pogosto tudi del priimkov. Avtorja_ica ideje za spominsko obeležje so Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle.
V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije smo ob 30.obletnici izbrisa Mestno občino Ljubljana pozvali, naj s poimenovanjem ulice ali kakega drugega javnega prostora obeleži spomin na to hudo kršitev človekovih pravic na začetku samostojne poti države Slovenije. Ljubljanski mestni svet se je marca 2022 odzval z odločitvijo o poimenovanju zelenih površin med stavbami Centra Rog Park izbrisanih.
Ob predstavnikih izbrisanih bosta med drugim na razgrnitvi obeležja spregovorila tudi ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.
Slovenske oblasti so 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.
Gre za nujne elemente poprave krivic
Dan pred 30. obletnico izbrisa se je izbrisanim 25. februarja 2022 za izbris uradno, v imenu države opravičil takratni predsednik Borut Pahor (kliknite za posnetek opravičila). Opravičilo je podal po skupnem pozivu in kampanji CIIA in slovenske Amnesty, v njem pa je prav tako pozval, naj pristojne institucije ohranjajo spomin na izbris.
Uradno opravičilo smo v Amnesty International kot enega od elementov poprave krivic zahtevali že dolga leta, podobno kot si prizadevamo, da se tema izbrisa vključi v šolski kurikulum in za poimenovanje ulic, trgov ali drugih javnih prostorov po izbrisanih: upamo, da bodo zgledu Ljubljane sledila tudi druga mesta.
»Črke v priimkih odločajo o življenjih«
Na natečaj za oblikovanje idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih je prispelo 12 rešitev, med katerimi je strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Janez Koželj, Renata Zamida, Rok Kuhar, Nina Granda, Matej Kučina, Andrej Kurnik, Jerneja Batič, direktorica AIS Nataša Posel in predsedmnik CIIA Irfan Beširević, izbrala najboljše tri. Prvo nagrado so prisodili rešitev internetnemu umetniku Vuku Ćosiću, arhitektu in scenografu Aleksandru Vujoviću ter oblikovalki in ekoaktivistki Ireni Woelle, ki so obeležje zasnovali v obliki zgornjega dela črke Ć (vir: Mestna občina Ljubljana, kliknite za več).
»Črke v priimkih in imenih odločajo o življenjih«, je v intervjuju za MMC povedala Irena Woelle, sicer okoljska aktivistka.
»Sem pol Jud in vse skupaj me zelo spominja na to, kako zelo si prepoznaven, če nosiš rumeni trakec – ni dileme. A to ni navaden ksenofobni nacionalizem, ki gre v vse smeri, je laserski, fokusira se samo in izključno na prebivalce nekdanje skupne države,« je med drugim dejal Ćosić.
Da je izbris »najskrajnejša in najhujša manifestacija nacionalizma z najhujšimi posledicami«, je v intervjuju opozoril Aleksander Vujović. »Ne govorim le o administrativnem prečrtavanju posameznikov. Ljudje so bili celo z meje vrnjeni na bojna območja, kjer so umrli. Gre za uničena življenja, potisk v ilegalo. Mehki odvod tega nas je začutilo veliko, ki pa na srečo nismo bili deležni izbrisa, a nosimo ta isti mehki č, ki je očitno nekakšen simbol neavtohtonosti.«
Vir: Pogovor za MMC. Kliknite za celotno besedilo.
V torek, 24. oktobra, bo v Centru Rog potekala otvoritev Parka izbrisanih in razgrnitev obeležja v spomin izbrisanim.
Želite izvedeti več?
- Kliknite tukaj za izobraževalno spletno podstran o izbrisu na Akademiji Amnesty.
- Kliknite tukaj za izobraževalni paket Brez filtra, posvečen izbrisanim (video in spremljevalno pedagoško gradivo, med drugim primeren za predmet Aktivno državljanstvo).
- Portreti in citati izbrisanih in njihovih otrok (avtor fotografij Borut Krajnc).
