Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Svetovna kriza človekovih pravic, ki jo učinki Trumpove politike še poglabljajo.
- Letno poročilo poudarja, da se po svetu širijo avtoritarne prakse in kruto zatiranje drugače mislečih.
- Prvih 100 dni predsedovanja predsednika Trumpa je okrepilo globalno nazadovanje na področju spoštovanja človekovih pravic in globoko zakoreninjene trende leta 2024.
- Globalni neuspehi pri naslavljanju neenakosti, podnebnega zloma in tehnoloških sprememb ogrožajo prihodnje generacije.
- Vzpon avtoritarnih praks in nespoštovanje mednarodnega prava nista neizogibna: ljudje se upirajo in se bodo upirali napadom na človekove pravice; vlade lahko zagotovijo mednarodno pravičnost in si jo morajo prizadevati zagotavljati še naprej.
Kampanja Trumpove administracije proti človekovim pravicam pospešuje že obstoječe škodljive trende, zmanjšuje mednarodno zaščito človekovih pravic in ogroža milijarde ljudi po vsem planetu, je danes opozorila Amnesty International ob predstavitvi svojega letnega poročila o stanju človekovih pravic po svetu (The State of the World’s Human Rights).
Amnesty International je v poročilu, kjer ocenjuje razmere v 150 državah, zapisala, da je učinek Trumpove politike še povečal škodo, ki so jo povzročili ostali svetovni voditelji do leta 2024. Uničil je desetletja napornega dela, prizadevanj, uveljavljanja in razvoja univerzalnih človekovih pravic za vse ter pospešil padec človeštva v novo brutalno obdobje, za katero so značilne avtoritarne prakse in pohlep podjetij.
Poročilo o stanju človekovih pravic po svetu dokumentira zlonamerno in vsesplošno zatiranje drugače mislečih, katastrofalno stopnjevanje oboroženih spopadov, nezadostna prizadevanja za reševanje podnebnega zloma in vse večje nasprotovanje pravicam migrantov, beguncev, žensk, deklet in LGBTI oseb na globalni ravni. Če ne bo prišlo do globalnega preobrata, se bo v nemirnem letu 2025 stanje na vseh teh področjih še poslabšalo.
klikni za ogled celotnega poročila
(vsebina je v angleščini)
Leto za letom smo opozarjali na nevarnost nazadovanja človekovih pravic. Vendar so dogodki v zadnjih 12 mesecih – nenazadnje tudi prezrti izraelski genocid nad Palestinci_kami v Gazi, ki ga spremljamo v živo – razkrili, kako peklenski je lahko svet za mnoge, če najmočnejše države zavržejo mednarodno pravo in ne upoštevajo mednarodnih institucij. V tem zgodovinskem trenutku, ko se po vsem svetu množijo avtoritarni zakoni in prakse v interesu peščice ljudi, si morajo vlade in civilna družba nujno prizadevati, da bi človeštvo pripeljali nazaj na varno.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Sto dni po začetku drugega mandata je predsednik Trump pokazal zgolj popoln prezir do univerzalnih človekovih pravic. Njegova vlada je hitro in načrtno napadla ključne ameriške in mednarodne institucije ter pobude, katerih namen je narediti naš svet varnejši in pravičnejši. Njegov vsesplošni napad na temelje mednarodnega sodelovanja, pravico do azila, rasno in spolno pravičnost, globalno zdravje ter nujne podnebne ukrepe, ki rešujejo življenja, še povečuje veliko škodo, ki so jo ta načela in institucije že utrpele, ter še bolj spodbuja druge voditelje in gibanja, ki nasprotujejo človekovim pravicam, da se pridružijo njegovemu udaru,« je dodala Agnès Callamard.
A bodimo jasni: ta bolezen sega precej globlje od dejanj predsednika Trumpa. Že vrsto let smo priča tihemu širjenju avtokratskih praks po državah po svetu, ki jih spodbujajo ambiciozni in izvoljeni voditelji, ki zavestno delujejo kot motorji uničenja. Medtem ko nas vlečejo v novo dobo nemirov in krutosti, se moramo vsi, ki verjamemo v svobodo in enakost, pripraviti na vse ostrejše napade na mednarodno pravo in univerzalne človekove pravice.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Širjenje avtoritarnih zakonov, politik in praks, usmerjenih proti svobodi izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, ki ga je Amnesty International zabeležila leta 2024, je bilo osrednjega pomena za svetovno nazadovanje na področju človekovih pravic. Vlade po vsem svetu so se skušale izogniti odgovornostim, utrditi svojo moč in vzbujati strah s prepovedjo medijev, razpustitvijo ali ukinitvijo nevladnih organizacij in političnih strank, z zapiranjem kritikov na podlagi neutemeljenih obtožb o »terorizmu« ali »ekstremizmu« ter s kriminalizacijo zagovornikov človekovih pravic, podnebnih aktivistov, protestnikov, solidarnih z Gazo, in drugih drugače mislečih.
Varnostne sile v več državah so izvajale samovoljne aretacije, prisilna izginotja in uporabljale pogosto pretirano – včasih celo smrtonosno – silo za zatiranje množične civilne nepokorščine. Bangladeške oblasti so proti študentskim protestom izdale ukaz »streljaj na mestu«, zaradi česar je umrlo skoraj 1000 ljudi, medtem ko so varnostne sile v Mozambiku po spornih volitvah nasilno zatrle proteste, pri čemer je umrlo najmanj 277 ljudi.
Turčija je uvedla popolno prepoved protestov in še naprej uporablja nezakonito in nepremišljeno silo proti mirnim demonstrantom. V Južni Koreji pa je zmagala moč ljudi, ko je predsednik Yoon Suk Yeol ukinil nekatere človekove pravice in razglasil vojno stanje, zaradi česar je bil po množičnih javnih protestih odstavljen s položaja, ukrepi pa so bili razveljavljeni.
Oboroženi konflikti osvetljujejo ponavljajoče se neuspehe
Ko so se konflikti množili ali stopnjevali, so državne sile in oborožene skupine ravnale brezobzirno, zagrešile so vojne zločine in druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so uničile življenja milijonov ljudi.
Amnesty International je v odmevnem poročilu dokumentirala izraelski genocid nad Palestinkami in Palestinci v Gazi, vse bolj nasilen pa je postajal tudi izraelski sistem apartheida in nezakonite okupacije na Zahodnem bregu. Medtem je Rusija leta 2024 ubila več ukrajinskih civilistov kot leto prej, nadaljevala je z napadanjem civilne infrastrukture in pripornike podvrgla mučenju in prisilnemu izginotju.
Sudanske paravojaške sile (RSF) so nad ženskami in dekleti izvajale obsežno spolno nasilje, ki predstavlja vojne zločine in morebitne zločine zoper človečnost, medtem ko je število ljudi, ki so bili zaradi dvoletne državljanske vojne v Sudanu notranje razseljeni, naraslo na 11 milijonov – več kot kjerkoli drugje na Zemlji. Kljub temu je ta konflikt povzročil skoraj popolno globalno brezbrižnost – razen ciničnih akterjev, ki so izkoristili priložnost za kršitev embarga na orožje v Darfurju.
Skupnost Rohing se je v Mjanmaru še naprej soočala z rasističnimi napadi, kar je povzročilo, da so mnogi zapustili svoje domove v zvezni državi Rakhine. Obsežno zmanjšanje sredstev za pomoč tujim državam, ki ga je uvedla Trumpova administracija, je poslabšalo razmere in povzročilo zaprtje bolnišnic v begunskih taboriščih sosednje Tajske. Prav tako je bežeče zagovornike človekovih pravic izpostavilo tveganju izgona in ogrozilo programe, ki pomagajo ljudem preživeti konflikt.
Prvotna prekinitev ameriške pomoči tujini je vplivala tudi na zdravstvene storitve in podporo otrokom, ki so jih prisilno ločili od družin v centrih za pridržanje v Siriji. Nenadna ukinitev je zaustavila tudi programe za reševanje življenj v Jemnu, vključno z zdravljenjem podhranjenih otrok, nosečnic in doječih mater, z zagotavljanjem varnih zatočišč za žrtve nasilja na podlagi spola ter zdravstveno oskrbo otrok, obolelih za kolero in drugimi boleznimi.
»Amnesty International že dolgo opozarja na dvojna merila, ki spodkopavajo sistem mednarodnih pravil. Učinki tega doslej nekaznovanega nazadovanja so v letu 2024 dosegli nove globine – od Gaze do Demokratične republike Kongo. Mednarodna skupnost, ki je s svojo nezmožnostjo univerzalnega spoštovanja vladavine prava tlakovala pot v to zmedo, mora zdaj prevzeti odgovornost,« je dejala Agnès Callamard.
Cena teh neuspehov je ogromna – izguba ključnih zaščitnih mehanizmov, vzpostavljenih za zaščito človeštva po grozotah holokavsta in druge svetovne vojne. Čeprav je multilateralen sistem daleč od popolnega, njegovo uničenje ni rešitev. Treba ga je okrepiti in na novo zasnovati. A potem ko smo bili v letu 2024 priča še večji škodi, se zdi, da si administracija predsednika Trumpa danes prizadeva z motorno žago uničiti še zadnje ostanke mednarodnega sodelovanja ter preoblikovati svet s transakcijsko doktrino, ki je prežeta s pohlepom, brezčutnimi lastnimi interesi in prevlado peščice.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Vlade pustile na cedilu prihodnje generacije
Poročilo o stanju človekovih pravic po svetu je nazoren dokaz, da sedanji sistem obsoja prihodnje generacije na vse težje življenje, saj mu ni uspelo nasloviti podnebne krize, odpraviti vse večjih neenakosti in omejiti moči podjetij.
Podnebna konferenca COP29 je bila katastrofa, saj je rekordno število lobistov za fosilna goriva zaviralo napredek pri pravičnem opuščanju fosilnih goriv, najbogatejše države pa so države z nižjimi dohodki ustrahovale, da so sprejele zasmehljive sporazume o podnebnem financiranju. Neodgovorna odločitev predsednika Trumpa, da zapusti Pariški sporazum, in njegovo vztrajanje pri sloganu »vrtajmo, vrtajmo« sta le še poslabšala te pomanjkljivosti in bi lahko bila vzpodbuda tudi drugim, da sledijo njegovemu zgledu.
»Leto 2024 je bilo najtoplejše zabeleženo leto in prvo, ki je preseglo 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Poplave, ki so opustošile jug Azije in Evrope; suše, ki so prizadele južni del Afrike; požari, ki so uničili prostranstva amazonskega deževnega gozda, in orkani, ki so divjali po ZDA, so prikazali ogromno človeško ceno globalnega segrevanja, ki jo vidimo že sedaj. Ob napovedanem povišanju temperature za 3 °C še v tem stoletju se bogatejše države zavedajo, da tudi one niso imune na vse bolj ekstremne nenaravne nesreče – kot so pokazali tudi nedavni požari v Kaliforniji – vendar ali bodo ukrepale?«
Leta 2024 sta se skrajna revščina in neenakost znotraj držav in med njimi še naprej poglabljali zaradi vsesplošne inflacije, slabe pravne regulacije podjetij, razširjenih davčnih zlorab in naraščajočih državnih dolgov. Kljub temu so številne vlade in politična gibanja uporabljale rasistično in ksenofobno retoriko, da bi migrante in begunce obtožile krivde za kriminal in gospodarsko stagnacijo. Medtem ko je Svetovna banka opozorila na »izgubljeno desetletje« pri zmanjševanju revščine v svetu, sta se število in bogastvo milijarderjev še povečala.
Prihodnost za številne ženske, dekleta in LGBTI osebe je zaradi vse hujših napadov na enakost spolov in identitet še veliko slabša. Talibani so v Afganistanu uvedli še bolj drakonske omejitve javnega življenja za ženske, iranske oblasti pa so okrepile brutalno zatiranje žensk in deklet, ki se upirajo obveznemu zakrivanju. Skupine žensk, ki so iskale pogrešane ljubljene osebe v Mehiki in Kolumbiji, so se soočale z različnimi grožnjami in napadi.
Malavi, Mali in Uganda so sprejeli ukrepe za kriminalizacijo ali ohranitev prepovedi istospolnih odnosov med polnoletnimi osebami, medtem ko sta Gruzija in Bolgarija po zgledu Rusije zatrli domnevno »LGBTI propagando«. Trumpova administracija krepi globalno nasprotovanje prizadevanjem za spolno pravičnost, saj razgrajuje ukrepe za odpravo diskriminacije, neprestano napada pravice transspolnih oseb ter ukinja financiranje zdravstvenih, izobraževalnih in drugih programov, ki so podpirali ženske in dekleta po vsem svetu.
Vlade še naprej škodujejo sedanjim in prihodnjim generacijam, saj niso ustrezno uredile rabe novih tehnologij, zlorabljajo orodja za nadzor ter utrjujejo diskriminacijo in neenakosti s povečano rabo umetne inteligence.
Tehnološka podjetja že dolgo spodbujajo diskriminatorne in avtoritarne prakse, predsednik Trump pa je ta trend še okrepil. Podjetja je namreč spodbudil k odpravi zaščitnih ukrepov – vključno z ukinitvijo preverjanja dejstev s strani tretjih oseb, ki ga je izvajala Meta – in podvojil poslovni model, ki omogoča širjenje sovražnih in nasilnih vsebin. Sodelovanje med Trumpom in tehnološkimi milijarderji prinaša tudi nevarnost, da se bodo odprla vrata v obdobje nenadzorovane korupcije, dezinformacij, nekaznovanosti in prevzema državne oblasti s strani korporacij.
Od podeljevanja častnih sedežev tehnološkim milijarderjem na svoji inavguraciji, do tega, da je najbogatejšemu človeku na svetu omogočil neprimerljiv dostop do aparata ameriške vlade – zdi se, da bo predsednik Trump dopustil, da njegovi sebični in korporativni zavezniki delujejo brez omejitev, brez najmanjšega spoštovanja človekovih pravic ali celo vladavine prava.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
klikni za ogled celotnega poročila
(vsebina je v angleščini)
Ključna prizadevanja za ohranjanje mednarodne pravičnosti
Kljub vse večjemu nasprotovanju s strani vplivnih držav – ki ga je letos dodatno zaostrila sramotna odločitev Trumpove administracije o uvedbi sankcij proti tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) – so se mednarodne pravosodne in multilateralne institucije še naprej zavzemale za odgovornost na najvišjih ravneh, pri čemer so številne pomembne pobude vodile države z globalnega juga.
MKS je izdal naloge za aretacijo visokih državnih uradnikov in voditeljev oboroženih skupin v Izraelu, Gazi, Libiji, Mjanmaru in Rusiji. Združeni narodi so naredili pomemben korak k pogajanjem o nujno potrebni konvenciji o zločinih zoper človečnost, Filipini pa so sledili temu zgledu, saj so prejšnji mesec aretirali nekdanjega predsednika Rodriga Duterteja na podlagi naloga MKS za zločin zoper človečnost – umor.
Meddržavno sodišče je izdalo tri sklope odredb o začasnih ukrepih v zadevi, ki jo je Južna Afrika vložila proti Izraelu na podlagi Konvencije o genocidu, in izdalo svetovalno mnenje, v katerem je razglasilo, da je izraelska okupacija palestinskega ozemlja, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, nezakonita. Generalna skupščina ZN je sprejela tudi resolucijo, v kateri je Izrael pozvala k prenehanju okupacije, in januarja 2025 je osem držav globalnega juga ustanovilo Haaško skupino, kolektivni odbor za preprečevanje prenosa orožja v Izrael in za njegovo odgovornost zaradi kršitev mednarodnega prava.
Pozdravljamo prizadevanja držav, kot je Južna Afrika, in mednarodnih pravosodnih teles, da se uprejo vplivnim državam, ki so odločene spodkopavati mednarodno pravo. Z izpodbijanjem nekaznovanosti ta telesa in države postavljajo zgled za ves svet. Naraščajoči napadi na Mednarodno kazensko sodišče (MKS), ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih, kažejo, da bo to eno glavnih bojišč leta 2025. Vse vlade morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da podprejo mednarodno pravičnost, privedejo storilce pred sodišče ter zaščitijo MKS in njegovo osebje pred sankcijami.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Kljub zastrašujočim izzivom uničenje človekovih pravic ni neizogibno. Zgodovina je polna zgledov pogumnih ljudi, ki so premagali avtokratske prakse. Leta 2024 so prebivalci več držav na volitvah zavrnili protipravne voditelje, medtem ko so milijoni po svetu dvignili glas proti krivicam. Jasno je: ne glede na to, kdo nam stoji na poti, moramo – in bomo – še naprej kljubovali brezobzirnim režimom moči in dobička, ki želijo ljudem odvzeti njihove pravice. Naše veliko, neomajno gibanje bo vedno združeno v skupnem prepričanju o neodtujljivem dostojanstvu in človekovih pravicah vseh ljudi na tem planetu.«