Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 150 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.
- Zaradi velikega pomanjkanja osebnih zdravnikov je bilo v letu 2024 okoli 140.000 ljudi brez izbranega zdravnika in s tem tudi brez ustreznega dostopa do osnovnega zdravstva; v začetku letošnjega leta je bilo brez izbranega zdravnika kar 158.000 ljudi.
- Februarja je vlada zavrnila predlog statusnega zakona. Nekateri izbrisani tako še naprej ostajajo brez dostopa do temeljnih pravic in pravne poti za ureditev statusa.
- Romi_nje in LGBTIQ+ osebe se še naprej soočajo z diskriminacijo.
- Zakoni, ki urejajo miroljubne proteste, so v nekaterih vidikih še vedno v nasprotju z mednarodnim pravom.
- Vlada je uvedla strožje kazni za nekatere škodljive emisije, a je opustila zaveze glede odprave subvencij za fosilna goriva.
Pravica do zdravja
Po vsej državi še vedno občutno primanjkuje družinskih zdravnikov: v začetku letošnjega leta je bilo brez izbranega zdravnika kar 158.000 ljudi. V letu 2024 je to število znašalo okoli 140.000.
Več kot 230.000 žensk in deklet, starejših od 13 let, je tudi brez dostopa do ginekologa, kar jim zelo omejuje dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva. Civilna družba opozarja, da bi se lahko to število v naslednjih petih letih podvojilo, saj se bo upokojilo veliko število ginekologov_inj.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je aprila ugotovil, da se je dostop do zdravstvenih storitev v zadnjih desetih letih v Sloveniji močno zmanjšal.
Državni zbor je sprejel spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v precejšnji meri ločujejo javno in zasebno zdravstvo in omejujejo izkoriščanje javnih sredstev za zasebne dobičke. Ob dosledni implementaciji bo zakon ustavil divjo privatizacijo in ponekod celo na novo vzpostavil javno mrežo zdravstvenega varstva. Opozarjamo pa, da je treba urediti še vprašanje ustreznega financiranja javnih izvajalcev in zasebnikov s koncesijo. Odprto ostaja še vprašanje dostopnosti sistema zaradi rastočega števila ljudi, ki ne morejo izbrati osebnega zdravnika.
Diskriminacija
Izbrisani
Tudi 33 let po izbrisu krivice ostajajo nepopravljene. Vlada je februarja 2024 zavrnila predlog statusnega zakona, ki smo ga pripravile nevladne organizacije Mirovni inštitut, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije in Amnesty International Slovenije v sodelovanju z Uradom predsednice Republike Slovenije. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj izbrisani vse do danes ostajajo brez pravice do zdravstvenega zavarovanja, zaposlitve in stanovanja.
Pravice romskega prebivalstva
Romi_nje v Sloveniji še vedno doživljajo socialno izključenost in diskriminacijo. Še posebej to velja za romska naselja v jugovzhodni Sloveniji, kjer številne romske družine še danes živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike.
V Amnesty International Slovenije smo oktobra 2024 ob dnevu otrokovih pravic organizirali novinarsko konferenco, na kateri smo slovensko vlado s peticijo pozvali, naj ukrepa in zagotovi dostop do vode za vse romske družine v Sloveniji.
LGBTIQ+ osebe
Transspolne osebe v Slovenijo še vedno nimajo pravice do samoopredelitve. V postopku pravnega priznanja spola morajo pridobiti potrdilo o duševni motnji, ki ga izda zdravstvena ustanova ali zdravnik. Na to kršitev človekovih pravic smo v slovenski Amnesty skupaj s 17 nevladnimi organizacijami opozorili že leta 2023 in pozvali k spremembi pravilnika, ki ureja postopke pravnega priznanja spola.
Pravice beguncev_k in migrantov_k
Junija 2024 je Slovenija ponovno uvedla začasne mejne kontrole s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev in jih nato konec leta podaljšala do 21. junija 2025. Pri tem se je sklicevala na nastajajoče varnostne grožnje, povezane z migracijami.
Slovenija je še naprej vračala prosilce za azil na Hrvaško, kljub dobro dokumentiranim poročilom o široko razširjenih zlorabah beguncev in migrantov s strani hrvaške mejne policije.
Pravica do zdravega okolja
Marca je bila sprejeta novela Zakona o varstvu okolja, ki uvaja strožje omejitve škodljivih emisij iz sosežigalnic. Zakonski predlog so v sodelovanju z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes pripravili v Inštitutu 8. marec, podporo pa je nudil tudi PIC. Novela zakona prinaša izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice, ki bo vplivala tudi na delovanje cementarne Salonit Anhovo, ki sosežiga odpadke in s tem močno onesnažuje zrak v Anhovem in okolici. Do sedaj so bili standardi glede izpustov v zrak določeni bolj strogo za sežigalnice kot pa za sosežigalnice. Del kampanje za Anhovo je bila tudi slovenska Amnesty.
Vlada je v letu 2024 pripravljala Podnebni zakon, vendar so nekateri predlogi v njem zaostajali za zavezami iz Pariškega sporazuma. Zakon do sedaj še ni bil sprejet.
Podnebni svet, neodvisni svetovalni organ, je slovensko vlado kritiziral zaradi prelomljenih obljub o odpravi subvencij za fosilna goriva.
Kot odgovor na obsežne poplave leta 2023 so oblasti sprejele več ukrepov za prilagajanje na poplave in intenzivne padavine v prihodnje.