V zadnjih šestih mesecih so v medijih prevladovale zgodbe o strahu, razhajanjih in sovraštvu. Vseeno pa aktivisti_ke po vsem svetu trdo delajo, da bi zmagalo upanje. Predstavljamo nekatere uspehe s področja človekovih pravic od januarja do junija 2025, na katere smo vsi lahko ponosni.
Januar
Afganistan: Leta 2023 je Amnesty International objavila poročilo o vojni Talibanov proti ženskam. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) je na podlagi teh odkritij vložil zahtevo po nalogih za aretacijo za talibanskega vrhovnega vodje in predsednika vrhovnega sodišča zaradi zločinov proti človeštvu.
Talibanska vrhovni vodja in predsednik vrhovnega sodišča sta obtožena preganjanja žensk, deklet in pripadnikov_ic LGBTI skupnosti na podlagi spola, vse odkar so Talibani avgusta 2021 ponovno prevzeli oblast. To sta prva naloga za aretacijo, ki ju je Mednarodno kazensko sodišče izdalo v Afganistanu, vse odkar je država leta 2003 postala članica sodišča.
Kamerun: Dorgelesse Nguessan je bila 16. januarja izpuščena, potem ko je zaradi sodelovanja pri protestu v zaporu preživela skoraj štiri leta. Frizerka in mati samohranilka se nikoli ni politično udejstvovala, a se je odločila pridružiti protestu, saj so jo čedalje bolj skrbeli visoki življenjski stroški. Obtožena je bila uporništva, sodilo ji je vojaško sodišče in jo 7. decembra 2021 obsodilo na pet let zaporne kazni.
Dorgelesse je bila leta 2022 del kampanje Amnesty International Pišem za pravice, v sklopu katere je na tisoče podpornikov_ic pozivalo k njeni izpustitvi. Prav tako je Amnesty Dorgelesse in njeni družini med težkimi trenutki njenega pridržanja pomagala z zagotavljanjem kratkotrajne pomoči. 16. januarja je pritožbeno sodišče znižalo njeno kazen.
Zahvaljujem se vam za ves trud, ki ste mi ga namenili, medtem ko sem bila nezakonito pridržana. Zahvaljujem se vsem, ki neposredno ali posredno delujejo za vašo organizacijo in so pripomogli k moji svobodi.
Dorgelesse Nguessan
Čile: 2. januarja sta bila dva policista (Carabineros) obsojena na zaporno kazen, ker sta ustrelila aktivista Renza Inostrozo, zaradi česar je oslepel na eno oko. Sodišče je razsodilo, da sta s svojimi dejanji kršila tako državne predpise Čila kot tudi mednarodne obveznosti. Obsodba predstavlja precedens v poskusih, da bi si čilski sodni sistem prizadeval za kazensko odgovornost Carabinerosov v primeru nezakonitih dejanj. Obsodba je sledila pomembnemu poročilu Amnesty International Eyes on Chile, v katerem so analizirali vzorce in posamezne primere policijskega nasilja med nemiri, ki so oktobra 2019 izbruhnili v Čilu. V poročilo je bil vključen tudi Renzov primer.
Savdska Arabija: Med januarjem in februarjem je Amnesty uspešno vodila kampanje za svobodo več zagovornikov človekovih pravic v Savdski Arabiji. 7. januarja je bil zagovornik človekovih pravic in nekdanji zapornik vesti Mohamed al-Qahtani, ki je zaradi svojega dela na področju človekovih pravic v zaporu preživel 12 let, pogojno izpuščen. 13. februarja je bil 47-letni učitelj Asad bin Naser al Gamdi po nepoštenem sojenju na zloglasnem Specializiranem kazenskem sodišču (SCC) izpuščen iz zapora. Asad je bil leta 2022 aretiran in sprva obsojen na 20 let zaporne kazni, ker je na družabnih omrežjih objavljal kritike vladnega programa Vision 2030. Salma al Šerab, doktorska študentka na univerzi v Leedsu in mati dveh otrok, je bila 10. februarja 2025 izpuščena iz zapora po zaključeni 4-letni zaporni kazni zaradi nepoštenega sojenja na SCC. Po znatno nepoštenem sojenju je SCC Salmo al Šerab obsodil s terorizmom povezanih prestopkov, ker je objavljala tvite v podporo pravicam žensk.
ZDA: Združene države Amerike so sankcionirale nekatera podjetja, ki so vpletena v dobavo orožja v Sudan in Darfur. Sankcije so sledile Amnestyjevi inovativni predstavitvi, ki je bila objavljena julija 2024 in ki je združila podatke o trgovanju z analizo videoposnetkov in tako pokazala, kako nenehno uvažanje drugje izdelanih orožij v Sudan le še podžiga neskončno trpljenje civilistov.
ZDA: Leonard Peltier, aktivist za pravice staroselskih ljudstev, je bil v ZDA obsojen na skoraj 50 let zaporne kazni za zločin, ki naj ga ne bi zagrešil. Pojavila so se resna vprašanja o pravičnosti njegovega sojenja in obsodbe. Plemenske skupnosti, dobitniki Nobelove nagrade za mir, nekdanji agenti FBI, mnogi_e drugi_e in celo James Reynolds, nekdanji odvetnik ZDA, čigar pisarna je vodila sodni pregon, so pozvali k izpustu Leonarda Peltierja. Člani_ce Amnesty International so dolgo pozivali_e k njegovi izpustitvi; nazadnje so takratnega predsednika Bidna pozvali_e, naj Peltierju odobri pomilostitev na podlagi humanitarnosti in pravičnosti. V zadnjih urah predsednikovanja je nekdanji predsednik Biden Peltierjevo doživljenjsko zaporno kazen znižal v hišni pripor. Amnesty mu je nedavno ponudila kratkotrajno pomoč za čas, ko si po izpustu na novo sestavlja življenje.
Februar
Alžirija: Po zaslugi dolgotrajnih pozivov s strani Amnesty International Alžirije in nekaterih drugih narodnih organizacij za pravice žensk je alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune napovedal vrsto konkretnih ukrepov, ki naj bi delovali proti nasilju nad ženskami – in tako zaveze pretvoril v dejanja.
Odtlej je Ministrstvo za solidarnost vzpostavilo brezplačen SOS telefon, ki je po vsej državi na voljo 24 ur na dan in žrtvam omogoča, da prijavljajo nasilje, so napotene k ustreznim storitvam za podporo in v primeru nevarnosti prejmejo pomoč v sili. Njegova učinkovitost je že očitna. Prav tako je bil v arabščini in angleščini objavljen Vodnik za ženske žrtve nasilja, ki ga trenutno razdeljujejo po vsej državi. Napovedali so tudi nove pravne ukrepe, med drugim možnost takojšnje vložitve prepovedi približevanja proti nasilnežem.
Benin: Na tisoče beninskih družin z obalnih območij živi nočno moro brez konca, saj so žrtve prisilnih izselitev, ki jih izvajajo z namenom turističnega razvoja. Februarja pa so oblasti pozvale vse, ki še čakajo na primerno nadomestilo, naj se zglasijo, da bodo njihovi primeri obravnavani. Prav tako je National Agency for Land and Property’s direct (»Nacionalna agencija za zemljo in upravljanje z zemljišči«, op. prev.) Amnesty International prosila za seznam ljudi, ki še niso prejeli primernih odškodnin.
Ukrepi so sledili poročilu Amnesty International o prisilnih izselitvah v Beninu, ki je bilo objavljeno decembra 2023, ter nadaljnji kampanji, s katero so pozivali k primernim nadomestilom za tiste, ki so bili po krivem izseljeni, kar se je izkazalo kot ključnega pomena za zagotovitev tega pozitivnega izida.
Kitajska: Idris Hasan, Ujgur, ki je tri leta in pol preživel v priporu v Maroku in ki mu je grozila izročitev Kitajski, je bil februarja končno izpuščen.
Amnesty International je pozivala k njegovemu izpustu, vse odkar je bil julija 2021 pridržan.
Najlepša hvala vsem skupaj. Brez vaše pomoči nam ne bi uspelo rešiti mojega moža.
Zaynura Hasan, Idrisova žena
Senegal: Senegalska vlada je naredila korak v pravo smer in Amnesty International povabila, naj priskrbi podporo in pomoč za ljudi, ki so bili aretirani zaradi udeležbe v protestih, pa tudi za nekdanje pridržane.
Od leta je 2021 Amnesty international nasprotovala nezakoniti uporabi sile s srani varnostnih sil med protesti, sestavila seznam ubitih in obsodila nezakonito pridržanje na stotine ljudi, ki so pozivali k oziroma sodelovali v protestih. Glede na številke, ki so jih zbrale Amnesty International in druge organizacije civilne družbe, je bilo ubitih vsaj 65 ljudi, večinoma s strelnim orožjem, vsaj 1000 pa jih je bilo ranjenih. Poleg tega je bilo 2000 ljudi aretiranih.
Amnesty International še naprej poziva k razveljavitvi zakona o amnestiji, ki ga je sprejela prejšnja vlada, da bi žrtve in njihovi družinski člani prišli do pravice in odškodnin.
Srbija: Nedavna raziskava Varnostnega laboratorija Amnesty International in Regionalnega urada Evrope opisuje, kako srbska policija in obveščevalni organi s pomočjo napredne vohunske programske opreme za telefone in forenzičnih izdelkov za mobilne telefone v skrivni nadzorni kampanji protizakonito ciljajo na novinarje_ke, okoljske aktiviste_ke in druge posameznike_ce.
Cellebrite (podjetje, ki se ukvarja z digitalno inteligenco in forenziko) je kot neposreden dosežek Amnesty raziskave oznanilo, da bo prenehalo z uporabo določene opreme za digitalno forenziko pri nekaterih srbskih strankah, kar je pomemben dosežek na področju človekovih pravic. Obenem so srbski tožilec za kriminaliteto visokih tehnologij, varuh človekovih pravic in pooblaščenec za varstvo podatkov na podlagi odkritij raziskave sprožili še posamične preiskave.
Turčija: Taner Kılıç, odvetnik za pravice beguncev in nekdanji predsednik turške sekcije Amnesty International, je bil po skoraj osmih letih sodnih postopkov končno oproščen.
Junija 2017 je bil aretiran in zaprt za več kot 14 mesecev, nato pa so ga leta 2020 kljub pomanjkanju verodostojnih dokazov po krivem obsodili. Grozilo mu je več kot šest let zaporne kazni za »članstvo v teroristični organizaciji«. Amnesty je Tanerju in njegovi družini nudila pomoč, medtem ko so se soočali z njegovo zaporno kaznijo.
Nočne more, ki je trajala skoraj osem let, je končno konec … med postopkom sem bil prepričan le v to, da imam prav in da sem nedolžen, podpora z vseh koncev sveta pa mi je vlila moči. Zahvaljujem se čisto vsaki osebi, ki se je postavila zame.
Taner Kılıç, odvetnik za pravice beguncev in nekdanji predsednik Amnesty International Turčije
Marec
Latinska Amerika: V zgodovinski razsodbi za pravice žensk v Latinski Ameriki je brazilsko sodišče igralca Juana Darthésa obsodilo zaradi spolnega nasilja nad argentinsko igralko Thelmo Fardin, ki ga je leta 2018 obtožila, da jo je zlorabil, ko je imela 16 let. Amnesty je v času sojenja nudila pomoč pri stroških prevoza in psihološko podporo Thelmi. Obsodba predstavlja pomembno prelomnico za primere spolnega nasilja na tem območju.
Po petletni sodni bitki, ki se je odvijala v treh državah, je Thelma izjavila: »Danes lahko 16-letno sebe pogledam v oči in ji povem, da nama je uspelo.«
Filipini: Policija je aretirala nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja na podlagi naloga za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC) zaradi zločinov proti človeštvu.
Med Dutertejevo tako imenovano »vojno proti drogam« je policija nezakonito ubila na tisoče ljudi, večinoma iz revnih in marginaliziranih skupnosti. Amnesty je leta pozivala k njegovi aretaciji in slednjo opisala kot »dolgo pričakovani in veličastni napredek za pravičnost«. Čaka ga sojenje pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Sierra Leone: Hawo Hunt, zvezdo resničnostnih oddaj, so 4. marca izpustili iz pripora in jo oprostili vseh obtožb, povezanih s kibernetskim kriminalom. Decembra 2024 so jo v živo na televiziji aretirali in jo obtožili, da je v posnetku, objavljenem na družabnih omrežjih, blatila predsednika in prvo damo.
Amnesty International je oblasti pozvala, naj jo izpustijo in zagotovijo, da bodo njene pravice spoštovane.
Njena hči Alicia je dejala: »V enem izmed prvih telefonskih pogovorov, ki sem jih imela z mamo, medtem ko je bila v zaporu, sem ji povedala, kako se je Amnesty International zavzela zanjo. Ta podpora se je močno dotaknila tako nje kot vse družine. Verjamemo, da je igrala pomembno vlogo pri njeni izpustitvi.«
Turčija: Od maja 1995 se na trgu Galatasaray vsako soboto na miroljubnem protestu zberejo »Sobotne matere« in zahtevajo pravico za sorodnike, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih prisilno izginili. Njihov sedemstoti tihi protest 25. avgusta 2018 je bil prepovedan in policija jih je nasilno razgnala s solzivcem in vodnimi topovi.
Šestinštirideset ljudi je bilo pridržanih in nato izpuščenih, leta 2020 pa so jih obtožili, da naj bi »prisostvovali nezakonitim srečanjem in pohodom brez orožja in se kljub opozorilom ne razkropili.«
Po zaslugi vztrajnosti »Sobotnih mater« in njihovih podpornikov_c – vključno z Amnesty International, ki je nudila pravno pomoč – so bili marca 2025 vsi oproščeni.
ZDA: 17. marca so pristojni za priseljevanje v ZDA pridržali Alberta, očeta štiričlanske venezuelske družine, in ga tako ločili od žene in dveh otrok. Obtožili so ga »nezakonitega« vstopa v Združene Države Amerike, kljub temu da so prošnje za azil njegove družine še odprte. To je primer tega, kako Trumpova vlada z določbami zakona o priseljevanju ne cilja na tiste, ki so nedavno vstopili v ZDA na meji z Mehiko, temveč na posameznike_ce in družine, ki že leta živijo v Združenih Državah Amerike. Po pozivih Amnesty International je bila 21. aprila 2025 Albertu odobrena varščina in so ga izpustili iz pripora Službe za priseljevanje in carine (ICE), da se je lahko vrnil k svoji ženi in dvema otrokoma.
Maj
Čile: Leta 2019 je Romaria Veloza med izgredi v čilski La Sereni ustrelil in smrtno ranil častnik. Storilec je bil maja 2025 obsojen na zaporno kazen – to je postal precedenčni primer pri kršenju človekovih pravic s strani predstavnikov oblasti. Kljub temu dosežku pa policijsko nasilje v veliki meri ostaja nekaznovano. Romario je bil tudi del Amnestyjeve preiskave Eyes on Chile (2020). Amnesty je nudila podporo Romariovi mladi hčerki in ji omogočila dostop do izobrazbe, njegovi družini, ki je iskala pravico, pa krila pravne stroške.
Poleg poročila je bila Amnesty prav tako del svetovalnega odbora za policijske reforme: pisala je pisma čilskemu predsedniku in dala številne intervjuje v medijih o policijskem nasilju. Vztrajne kampanje Amnesty Čila so se obrestovale in prispevale k preprečitvi implementacije uporabe paralizatorjev s strani čilske policije.
Slonokoščena obala: Po zaslugi mednarodnih pritiskov Amnesty International je bil 7. maja Ghislain Duggary Assy, tiskovni predstavnik sindikata the Movement of Teachers for the Dignity Dynamic (»Gibanje učiteljev za dinamiko dostojanstvenosti«, op. prev.), med čakanjem na sojenje pogojno izpuščen. Mesec dni prej je bil obsojen na dve leti zaporne kazni zgolj zato, ker je pozival k stavkam v osnovnih in srednjih šolah.
Amnesty International je obsodila sramotno kršenje delavskih pravic, predvsem pravice do stavkanja in svobode združevanja in bo nadaljevala s pozivi k njegovi brezpogojni izpustitvi.
Grčija: Pred dvema letoma je brodolom pri grškem mestu Pilos zahteval več kot 600 življenj. 17 članov grške obalne straže je bilo zdaj obtoženih, med drugim povzročitve brodoloma, izpostavljanja nevarnosti in nezadostnega zagotavljanja pomoči. To bi lahko vodilo do kazenske odgovornosti za najhujši brodolom v Mediteranskem morju v zadnjih letih.
Amnesty je z vztrajnim zavzemanjem in kampanjami pozivala k pravici.
Turčija: Afganistanski prosilec za azil Tabriz Saifi je zaradi kroničnega diabetesa slep in trikrat tedensko potrebuje dializo. Toda turške oblasti so 28. februarja zavrnile njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, kar pomeni, da ni več imel dostopa do nujno potrebnega zdravstva. Amnesty International je nemudoma sprožila nujno akcijo in zahtevala spremembo odločitve.
2. maja je bila njegova družina obveščena, da je bila odločitev spremenjena in ima ponovno status prosilca za azil, s tem pa tudi dostop do brezplačnega zdravstva.
Junij
Argentina: argentinski privatni ponudnik zdravstvenega zavarovanja je bil oglobljen za več kot 4000 dolarjev, saj ni odobril zakonitega splava ženski, katere nosečnost je resno ogrožala njeno zdravje – kar je nedvomno kršenje argentinskega zakona o reproduktivnih pravicah.
Amnesty International Argentine je omogočila pravno svetovanje in poudarila, da tovrstne razsodbe krepijo potrebo po zagotavljanju dostopa do zakonitega splava kot pravico, ne kot izjemo, ki je odvisna od individualne ali institucionalne presoje.
Svet Evrope: Po dolgotrajnih zavzemanjih Amnesty International in neprofitne organizacije Omega Research Foundation je Usmerjevalni odbor Sveta Evrope za človekove pravice (CDDH) sprejel poročilo o ukrepih proti trgovanju z izdelki, ki služijo za smrtne kazni, mučenje in druga kruta, nečloveška in poniževalna ravnanja ali kazni.
Finska: Sámiji so domorodna skupnost iz kulturne regije Sápmi, ki se razteza čez sever Norveške, Švedske, Finske in polotoka Kola v Rusiji.
Skupnost je bila leta žrtev kršitev človekovih pravic, po pozivih Amnesty International in drugih organizacij pa je finski parlament zdaj sprejel popravljen Zakon o Sámijskem parlamentu.
Spremenjeni zakon krepi pravico Sámijev do samoodločbe in izboljšuje način delovanja sámijskega parlamenta. Prav tako odpravlja kršitve človekovih pravic, ki so jih izpostavili mednarodni organi za sporazume o človekovih pravicah.
Gruzija: Po mesecih pritiskov javnosti, protestov in sodnih postopkov je gruzijsko Ministrstvo za pravosodje oznanilo, da bo odpravilo ponižujočo prakso, pri kateri med telesnimi preiskavami pridržane slečejo do golega.
Odločitev sledi februarski tožbi zagovornika po uradni dolžnosti, poročilu Amnesty International, ki je prakso označilo za ponižujočo in nezakonito, ter posnetku, ki prikazuje, kako je bila gruzijska umetnica in aktivistka Kristina Botkoveli po udeležbi na protestu žrtev prisilne telesne preiskave, pri kateri se je morala sleči do golega, nadlegovanja in groženj.
Madžarska: 28. junija se je parada ponosa v Budimpešti odvila kljub omejujočim zakonom proti paradam ponosa in vmešavanju policije. Približno 200.000 ljudi, med katerimi je bilo tudi več kot 280 aktivistov_k in zaposlenih pri Amnesty International iz Madžarske in 22 drugih držav, je miroljubno zahtevalo enakopravnost in pravico do zbiranja. To je bila največja parada ponosa v Budimpešti v zadnjih 30 letih, ki je simbolizirala močan upor javnosti proti diskriminaciji in osvetlila trdoživost LGBTI skupnosti na Madžarskem. Amnestyjeva kampanja Dovolite parado ponosa je pomagala ozaveščati, mobilizirati aktiviste_ke in opozoriti policijo, naj spoštuje miroljubni protest. Dogodek je podprlo več kot 120.000 ljudi po svetu – dokaz, da lahko solidarnost premaga zatiranje, četudi izzivov za pravice LGBTI skupnosti na Madžarskem še ni konec.
Nigerija/ZK: Po desetletni borbi je sodišče v Združenem Kraljestvu razsodilo, da je Shell odgovoren za razlitja in puščanja nafte v delti Nigra, ki jih nikoli ni počistil – ne glede na to, kako dolgo nazaj je do njih prišlo.
Razsodba predstavlja pomemben korak proti pravičnosti za skupnosti v delti Nigra in pomembno priložnost, da Shell odgovarja za uničujoče onesnaževanje, ki ga je povzročil na zemlji skupnosti Ogale in Bille.
Vzporedno s to odločitvijo je nigerijska vlada prav tako oprostila deveterico ljudstva Ogoni (»the Ogoni Nine«). Skupino aktivistov, ki jih je vodil nigerijski avtor in aktivist Ken Saro-Wiwa, je pred 30 leti usmrtila vlada, saj je želela prikriti zločine Shella in drugih naftnih družb, ki so uničevale življenja in preživetje na deset tisoče ljudi v delti Nigra.
Amnesty je leta podpirala in pozivala k pravici za skupino Ogoni Nine, z vrsto pomembnih poročil pa tudi dokumentirala opustošenje, ki ga Shell pušča za sabo. Kljub tem pozitivnim izidom pa je za dosego pravice za skupnosti v delti Nigra potrebnega še veliko dela; med drugim morajo Shell in druge naftne družbe odgovarjati za škodo, ki so jo že povzročile in jo še vedno povzročajo – in Amnesty bo prisotna na vsakem koraku!
Ukrajina: Po pozivih Amnesty International in drugih sta predsednik Volodimir Zelenski in Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset 24. junija podpisala sporazum, s katerim sta v Strasbourgu ustanovila Posebno sodišče za zločin agresije proti Ukrajini.
ZDA: 9. marca je služba ZDA za priseljevanje protizakonito aretirala in pridržala Mahmuda Kalila, palestinskega aktivista, zakonitega stalnega prebivalca ZDA in študentskega organizatorja, ki je nedavno diplomiral na Univerzi Columbia. Na Mahmuda so se spravili zaradi sodelovanja v študentskih protestih na Univerzij Columbia, kjer je uresničeval svojo pravico do svobode izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja. Četudi ni bil obtožen nobenega zločina, so ga pridržali v centru za pridržanje, mu razkrili, da je bil njegov status stalnega prebivalca »preklican«, sprožili pa so tudi postopke za deportacijo. Amnesty International je zahtevala takojšen Mahmudov izpust in spoštovanje njegovih pravic do svobode izražanja, mirnega zbiranja in predpisanih postopkov. 21. junija je bil Mahmud Kalil po 104 dneh v louisianskem centru za pridržanje priseljencev izpuščen na podlagi varščine, vendar mu še vedno grozi, da ga bodo oblasti ZDA deportirale. Odtlej je vložil tožbo proti Trumpovi vladi v vrednosti 20 milijonov dolarjev.
