Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 155 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.
- Nov zakon je ustavil prekrškovne postopke proti ljudem, ki so kršili splošno prepoved protestov med pandemijo covida-19.
- Zaradi hudega pomanjkanja osebnih zdravnikov je okoli 140.000 ljudi ostalo brez ustreznega dostopa do osnovnega zdravstva.
- Predsednica republike je na vlado poslala predlog statusnega zakona, ki bi omogočil ureditev stalnega prebivališča izbrisanim.
- Slovenija je še naprej vračala prosilce za azil na Hrvaško.
- Vlada je določila nove cilje za obnovljive vire energije in emisije toplogrednih plinov.
Svoboda izražanja, združevanja in zbiranja
Državni zbor je sprejel zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, izvršenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni COVID-19. Ta zakon je ustavil prekrškovne postopke, ki so bili sproženi proti posameznikom, ki so bili storjeni v času veljavnosti ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19. Zakon je ustavil prekrškovne postopke in vrnil plačane globe tudi protestnikom, ki so bili kaznovani zaradi splošne prepovedi protestov v času covida-19.
Maja je ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje novele zakona o RTV Slovenija (RTV SLO), ki je bilo v veljavi od februarja in je zadevalo predvsem sestavo in imenovanje sveta RTV Slovenije. Medijske organizacije so izpostavile, da bo novela pomembno zmanjšala možnost političnega vpletanja ter RTV Slovenije po letih nadzora prejšnjih vlad omogočila vzpostavitev uredniške neodvisnosti.
Ekonomske, socialne in kulturne pravice
Državni zbor je julija sprejel dolgo pričakovan in dopolnjen zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon predvideva daljnosežne sistemske rešitve za naslovitev potreb ljudi, ki potrebujejo celovito oskrbo, domačo in institucionalno.
Zaradi hudega pomanjkanja osebnih zdravnikov po vsej državi je okoli 140.000 ljudi ostalo brez učinkovitega dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe. Iniciativa civilne družbe Glas ljudstva je opozorila, da je pomanjkanje zdravnikov vodilo do velikih zamud pri dostopu ljudi do prvega pregleda, diagnoz in terapije ter je morda povzročilo smrti, ki bi jih lahko preprečili. Glas ljudstva je ocenil, da so bili vladni ukrepi za zagotovitev primarne zdravstvene oskrbe neučinkoviti.
Po poplavah v avgustu so oblasti sprejele serijo ukrepov v podporo ljudem, ki so jih prizadele uničujoče poplave, v katerih je umrlo šest ljudi, več sto ljudi na severu in v osrednji Sloveniji pa je ostalo brez domov. Ukrepi so segali od takojšnje podpore gospodinjstvom in podjetjem do dolgoročne izgradnje uničenih cest in mostov ter protipoplavne infrastrukture.
Diskriminacija
Izbrisani
Tudi 32 let po izbrisu se oblasti ne zmenijo za pozive izbrisanih in priporočila civilne družbe in mednarodnih teles za človekove pravice. Krivice ostajajo nepopravljene: približno polovici izbrisanim država ni povrnila statusa stalnega prebivalca ali jim omogočila odškodnine. Sprejeta zakonodaja je bila izredno pomanjkljiva in je omejila roke, v katerih so morali izbrisani sprožiti postopke. A vsi roki so se že iztekli in danes ni na voljo niti enega pravnega sredstva več.
Te dni nas je užalostila smrt Mileta Čulibrka, še enega izbrisanega, ki si kljub dolgoletnih sodnim bojem ni uspel povrniti stalnega prebivališča. Njegovo slovo je le še en opomnik, da se posameznik ne more prebiti skozi nevidni zid nedelovanja države, ki ob stiskah ljudi gleda stran. V zadnjih tednih smo govorili s štirinajstimi ljudmi, ki so v Sloveniji brez stalnega in večina tudi brez začasnega prebivališča že več kot 32 let. Prikrajšani so za osnovne človekove pravice, ki vse izhajajo prav iz stalnega prebivališča. Ena oseba je bila v Sloveniji rojena, dve sta tukaj od prvega leta starosti, tudi vsi ostali v Sloveniji neprekinjeno živijo od šesetdesetih, sedemdesetih, osemdesetih let, ko so imeli urejeno bivanje. Sprejem zakona, ki bo omogočil povrnitev stalnega prebivališča tistim, ki to potrebujejo ali želijo, je najhitrejša in najbolj učinkovita pot do končanja kalvarije ljudi, ki so sedaj v pravno brezizhodnem položaju prav po krivdi države. Vlado zato ponovno pozivamo k sprejemu statusnega zakona, ki smo ga pripravili v AIS, MI z izbrisanimi. Vsakršno odlašanje sprejema zakona pomeni podaljševanje trpljenja ljudi in tudi agonije institucij, ki jim brez dodatne zakonodaje niso zmožne pomagati.
Danes bi se morali sestati z ministrom Poklukarjem, ki pa je sestanek včeraj odpovedal in ga prestavil šele na konec maja. Ogorčeni smo, da šest mesecev po tem, ko je predsednica republike na vlado poslala naš zakon, še vedno nismo mogli dobiti sestanka in se o zakonu in posameznikih brez urejenega bivanja in pravic pogovoriti s predstavniki izvršne oblasti.
LGBTI skupnosti
Ljudje, ki želijo v svojih osebnih dokumentih spremeniti oznako o spolu, morajo pridobiti potrdilo od zdravstvene ustanove ali zdravnika, kar v praksi pomeni pridobitev diagnoze duševne motnje.
Pravice beguncev in migrantov
Oblasti so zabeležile 60.587 nedovoljenih vstopov beguncev in migrantov, kar je predstavljalo večjo rast glede na preteklo leto. Slovenija je še naprej vračala prosilce za azil na Hrvaško, kljub dobro dokumentiranim poročilom o široko razširjenih zlorabah beguncev in migrantov s strani hrvaške mejne policije.
Junija je upravno sodišče v primeru prosilca za azil iz Afganistana razglasilo, da je praksa pridržanja prosilcev za azil, preden vložijo prošnjo za mednarodno zaščito, kršitev ustavne pravice do osebne svobode. Septembra je varuh človekovih pravic dejal, da prenatrpanost v sprejemnem centru za prosilce za azil v Ljubljani krši pravice ljudi do osebnega dostojanstva, zasebnosti in varnosti.
Pravica do zdravega okolja
Vlada je junija posodobila osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter postavila nove cilje, vključno s 30-35 odstotkov proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter 37-40 odstotkov zmanjšanja izpustov do leta 2030. Lokalne organizacije civilne družbe so dejale, da zaveze Slovenije ne zadoščajo ciljem Pariškega sporazuma in bi morali biti bolj ambiciozni.