Smrtna kazen v 2023

Število usmrtitev je v preteklem letu naraslo in doseglo skoraj najvišje število v zadnjih desetih letih. 

  • Povečanje števila usmrtitev v Iranu je vodilo do tako visokega števila usmrtitev na letni ravni, kot mu nismo bili priča vse od leta 2015.
  • Predhodni napredek v ZDA se je upočasnil, saj je število usmrtitev naraslo.
  • Kitajska še naprej izvaja usmrtitve na tisoče ljudi na letni ravni, obenem pa tudi javno grozi ljudem, da jih bo v primeru zagrešitve zločina doletela smrtna kazen.
  • Najnižje zabeleženo število držav izvršiteljic kaže napredek.

Amnesty International je v svojem letnem poročilu o globalni uporabi smrtne kazni sporočila, da je število usmrtitev leta 2023 z močnim porastom izvedenih smrtnih kazni na Bližnjem vzhodu poskočilo na najvišjo raven v skoraj desetletju.

Leta 2023 je bilo na globalni ravni skupno izvedenih 1153 usmrtitev, kar pa ne vključuje več tisoč usmrtitev, za katere se upravičeno domneva, da so bile izvršene na Kitajskem. To predstavlja več kot 30 odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022. To je najvišje absolutno številko, ki ga je zabeležila Amnesty International od leta 2015, ko je bilo na mednarodni ravni skupno usmrčenih 1634 ljudi. Kljub porastu števila usmrtitev pa je Amnesty International ugotovila, da je bilo število držav, ki izvajajo smrtno kazen, najnižje v zgodovini. 

»Kljub nazadovanju, ki smo mu bili priča letos, zlasti na Bližnjem vzhodu, so države, ki še vedno izvajajo usmrtitve, vse bolj izolirane. Naša kampanja proti tej ostudni kazni se deluje. Vztrajali bomo, dokler ne bomo odpravili smrtne kazni.«

Pet držav z največjim številom usmrtitev v letu 2023 je: Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Somalija in ZDA.

Samo v Iranu je bilo 74 % vseh zabeleženih usmrtitev, v Savdski Arabiji pa 15 %. Tudi Somalija in ZDA sta v letu 2023 izvedli povečano število usmrtitev.

Leta 2023 se je število smrtnih obsodb, izrečenih po vsem svetu, povečalo za 20 %, skupno je bilo takih 2428.

Velik porast zabeleženih usmrtitev je bila predvsem posledica politik iranskega režima. Iranske oblasti so namreč pokazale popolno zanemarjanje človeških življenj in povečale število usmrtitev za kazniva dejanja, povezana z mamili, kar je še dodatno poudarilo diskriminatoren učinek smrtne kazni na najbolj marginalizirane in obubožane skupnosti v Iranu.

Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International

Število usmrtitev v Iranu narašča

V Iranu so oblasti okrepile uporabo smrtne kazni, da bi v prebivalstvu vzbujale strah in okrepile svoj nadzor nad oblastjo, ter izvajale usmrtitve po vsej državi. Usmrčenih je bilo najmanj 853 ljudi, kar je 48 odstotkov več v primerjavi s 576 leta 2022. Usmrtitve so nesorazmerno prizadele iransko etnično manjšino Baluči. Te so predstavljale 20 % zabeleženih usmrtitev, čeprav Baluči predstavljajo približno 5 % iranskega prebivalstva. Usmrčenih je bilo najmanj 24 žensk in najmanj pet ljudi, ki so bili v času zločina otroci.

Od zabeleženih usmrtitev v Iranu je bilo vsaj 545 nezakonito izvedenih za dejanja, povezana z drogami, ropi in vohunjenjem. Mednarodno pravo za tovrstna dejanja prepoveduje uporabo smrtne kazni. Usmrtitve za kazniva dejanja, povezana z drogami, so se povečale in predstavljajo 56 % zabeleženih usmrtitev v letu 2023, kar je 89 % več od 255 usmrtitev, zabeleženih leta 2022.

Neuspeh v ZDA in podsaharski Afriki

V ZDA je napredek zaostal, saj so se usmrtitve povečale z 18 na 24. V Idahu in Tennesseeju so predlagali zakona o izvajanju usmrtitev z ustrelitvijo, medtem ko je zvezna skupščina Montane razmišljala o ukrepu za razširitev substanc, ki se uporabljajo v smrtonosnih injekcijah. V Južni Karolini so podpisali nov zakon za prikrivanje identitete ljudi ali pravnih oseb, ki sodelujejo pri pripravi ali izvedbi usmrtitev.

»Izbrano število ameriških zveznih držav je pokazalo srhljivo zavezanost smrtni kazni in brezčuten namen vložiti sredstva v odvzem človeških življenj. Usmrtitve s kruto novo metodo zadušitve z dušikom so se začele uporabljati tudi v Alabami, ki je sramotno uporabila to nepreizkušeno metodo za umor Kennetha Smitha v začetku tega leta, le 14 mesecev po tem, ko je bil izpostavljen neuspelemu poskusu usmrtitve,« je povedala Agnès Callamard.

Predsednik Biden mora nehati odlašati s svojo obljubo o odpravi smrtne kazni.

Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International

Tudi v podsaharski Afriki so se neuspehi nadaljevali, saj so zabeležene smrtne obsodbe in usmrtitve v 2023 narasle. Zabeležene usmrtitve v regiji so se več kot potrojile z 11 leta 2022 na 38 leta 2023. Zabeležene smrtne kazni pa so se strmo povečale za 66 % z 298 leta 2022 na 494 leta 2023. Poleg tega nobena država v regiji leta 2023 ni odpravila smrtne kazni.

Državna tajnost

Zaradi državne tajnosti poročilo ne vključuje na tisoče ljudi, za katere se domneva, da so bili usmrčeni na Kitajskem, ki je še vedno vodilni krvnik na svetu. Prav tako organizacija ni mogla predložiti številk za Severno Korejo in Vietnam, državi, za katere menimo, da se v veliki meri zatekajo k usmrtitvam.

Vendar pa je omejeno število uradnih poročil o teh državah, javnosti poslalo jasna sporočila, da bodo zločini ali nestrinjanje kaznovani s smrtjo.To je pokazalo, da je smrtna kazen še naprej orožje v rokah države za ohranjanje nadzora in zatiranje nestrinjanja.

Na Kitajskem so bila poročila v državnih medijih uporabljena za opominjanje ljudi, da bodo kazniva dejanja, kot sta trgovina z drogami in podkupovanje, strogo kaznovana in se bodo končala z usmrtitvijo. Severna Koreja je medtem objavila nov zakon, ki vključuje smrtno kazen kot možno kazen za tiste, ki ne uporabljajo korejskega jezika. Medtem so vojaške oblasti v Mjanmaru še naprej izrekale smrtne kazni na sodiščih pod vojaškim nadzorom v tajnih in skrajno nepoštenih postopkih.

Kljub nazadovanjem se je napredek nadaljeval

Kljub dejanjem nekaterih držav se je napredek nadaljeval. Do danes je 112 držav v celoti odpravilo smrtno kazen, 144 pa je smrtno kazen zakonsko ali v praksi odpravilo.

Usmrtitve so zabeležili v 16 državah, kar je najmanj po podatkih Amnesty International. V Belorusiji, na Japonskem, v Mjanmaru in Južnem Sudanu, ki so vse izvajale usmrtitve leta 2022, niso zabeležili nobenih usmrtitev.

V Aziji je Pakistan razveljavil smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z mamili, medtem ko je bila obvezna smrtna kazen ukinjena v Maleziji. Oblasti Šrilanke so potrdile, da predsednik ne namerava podpisati nalogov za usmrtitve, s čimer so zmanjšale skrbi glede ponovnih usmrtitev.  

Čeprav nobena država v podsaharski Afriki ni odpravila smrtne kazni, so predlogi zakonov za odpravo kazni v Keniji, Liberiji in Zimbabveju še vedno v teku. V Gani je parlament glasoval za dva zakona, ki črtata smrtno kazen iz veljavne zakonodaje, vendar do konca leta 2023 zakona še nista bila sprejeta. 

»Inherentna diskriminacija in samovoljnost, ki zaznamujeta uporabo smrtne kazni, sta le še povečali kršitve človekovih pravic v naših kazenskopravnih sistemih. Majhna manjšina držav, ki vztraja pri uporabi smrtne kazni, mora iti v korak s časom in jo enkrat za vselej odpraviti,« je dejala Agnès Callamard.

»Smrtna kazen bo ponovno pod drobnogledom na letošnji Generalni skupščini ZN. Amnesty International poziva vse vlade, da se zberejo pod pozivom ZN za odpravo smrtne kazni, ki kaže na bistveno zavezanost človekovim pravicam.«