Programi zbiranja sredstev so pomemben del slovenske Amnesty. Brez njih in vseh vas, ki nas podpirate z donacijami, naše ekipe ne bi mogle opravljati svojega dela in se zavzemati za spremembe. Face to face (F2F) je eden izmed takšnih programov. Študenti_ke, ki vsak dan pogumno stopijo na ulice, v parke in na trge, kjer z nasmehom in iskrenim pogovorom pridobivajo nove člane_ice, pa so srce tega programa. spoznajmo jih!
Ob obeležitvi tridesete obletnice genocida v Srebrenici delimo zapis Dinushke Disanayake, namestnice direktorja Amnesty International za Evropo, ki se je letos poklonila žrtvam na spominski slovesnosti v Srebrenici.
V Sloveniji se množi število smrti na mejah oziroma smrti zaradi mej ter število anonimnih grobov neidentificiranih beguncev in begunk. Obenem je po svetu vse več družin, ki ne vedo, kje so njihovi bližnji – so živi ali mrtvi. O teh ljudeh, ki so izgubili življenja v slovenskih rekah, gozdovih, gorah, soteskah in na avtocestah, ni uradnih statistik, mediji o njih redko poročajo, pogosto se za njimi izgubi vsaka sled ali so kot »neznana oseba« pokopani v grobove v različnih krajih Slovenije.
Budour Hassan je raziskovalka globalne Amnesty International za Izrael in zasedeno palestinsko ozemlje. Njeno delo temelji na dokumentiranju kršitev človekovih pravic, v zadnjem času pa je njena ekipa osredotočena na zločine v Gazi. Avgusta je obiskala slovenijo, kjer je sodelovala na številnih dogodkih in na njih spregovorila o genocidu nad palestinskim ljudstvom in o tem, kaj morajo države narediti, da se izognejo vpletenosti in odgovornosti za izraelska hudodelstva.
Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu v noči na 25. oktober, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Tragedija je okrepila v celoti utemeljene zahteve, da se dosledno preišče in kaznuje vsa kazniva dejanja ter da se zagotovi varnost vseh ne glede na etnično pripadnost. To je – in je že doslej bila naloga države.
Pred dvema letoma je skupina aktivistov in aktivistk pod imenom Upor znanstvenikov zaustavila cestni in rečni promet v mestu Le Havre v severni Franciji v znak protesta proti novemu plavajočemu terminalu za utekočinjeni zemeljski plin.
Veronika Kukovec in Eva Rode sta sveži magistrici s področja socialne pedagogike, ki sta pravkar sta opravili zagovor svoje naloge Ključni akterji o izbrisu in (ne)vključenost teme izbrisa v izobraževanje, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Na mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra, smo v več krajih po Sloveniji organizirali pisanje apelov, solidarnostnih pisem in zbiranje podpis pod peticije v sklopu globalne akcije Pišem za pravice.
Géza Buzás-Hábel, organizator peške Parade ponosa je v kazenskem postopku, ker je 4. oktobra organiziral mirno parado za pravice LGBTI+ oseb. Amnesty poziva madžarsko tožilstvo, naj nemudoma ustavi kazenski pregon.
Pred pričakovanim glasovanjem v slovenskem parlamentu o predlogu obsežnih sprememb, ki znatno povečujejo policijske pristojnosti, omejujejo socialne pravice in šibijo pravosodne varovalke, je Esther Major, Amnesty International, dejala:
V sredo, 12. 11. 2025, je na Trgu republike potekala novinarska konferenca Glasu ljudstva o predlogu Zakona o varnostnih ukrepih. Predstavniki_ce več nevladnih organizacij in civilne družbe smo na njej izkazali zaskrbljenost nad predlogom Zakona o varnostnih ukrepih, ki bi ob sprejetju znižal standarde vladavine prava in posegel v človekove pravice. Poslance_ke smo pozvali, naj ne podprejo predlaganih ukrepov, namesto tega pa naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve. Po novinarski konferenci smo Kabinetu predsednika vlade predali podpise peticije, s katero slovensko vlado pozivamo, naj uredi dostop do vode za romske družine na jugovzhodu Slovenije.
Čeprav naj bi vlada na včerajšnji seji sprejela predlog Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. t. i. “Šutarjevega zakona”, ta na spletnem mestu državnega zbora še vedno ni javno dostopen. S tem se dodatno omejuje možnost kakovostne javne razprave in strokovne presoje zakona, ki je bil že sicer pripravljen na hitro ter brez javne razprave in ga bo državni zbor predvidoma obravnaval po nujnem postopku.