Mednarodno kazensko sodišče napadajo tako Združene države Amerike kot druge države
(Bruselj, 4. April 2025) – Evropska unija (EU) mora ubraniti in zaščititi Mednarodno kazensko sodišče med resnimi napadi na njegovo jurisdikcijo in poslanstvo, je danes pozvalo 58 nevladnih organizacij. Zaradi napadov na Mednarodno kazensko sodišče, ki bi lahko spodkopali možnost dosege pravice za žrtve hudih kršitev mednarodnih hudodelstev po svetu, je ukrepanje EU nujno, da se ohrani mednarodni sistem vladavine prava.
Mednarodno kazensko sodišče je eden od temeljev širšega sistema kazenske odgovornosti, saj deluje kot sodišče zadnje instance, ko druge poti do pravice niso dostopne. Nedavna aretacija in predaja nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterta zaradi obtožb sodelovanja pri hudodelstvih zoper človečnost pred Mednarodnim kazenskim sodiščem he potrdila pomen sodišča in njegovo pomembno vlogo, da se prepreči nekaznovanost v primerih najhujših hudodelstev.
EU in njene članice so vseskozi zagovornice Mednarodnega kazenskega sodišča in so sprejele pravno zavezujoče odločitve, da bodo krepile univerzalnost in integriteto ter spoštovanost Rimskega statuta, temeljnega dokumenta Mednarodnega kazenskega sodišča. EU se je zavezala, da bo podpirala neodvisnost Mednarodnega kazenskega sodišča, sodelovala z njim in zagotovila, da se uresniči načelo komplementarnosti, ki zagotavlja, da Mednarodno kazensko sodišče nastopi in deluje zgolj, ko nacionalno pravosodje ne izvede resnih in primernih preiskav in pregona mednarodnih hudodelstev. Ta trdna podpora EU je bila bistvenega pomena za delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča vse od njegove ustanovitve pred več kot 20 leti.
Predsednik ZDA Donald Trump je 6. februarja 2025 izdal izvršilni ukrep, s katerim je omogočil zamrznitev sredstev in prepovedi vstopa uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča ter ostalim, ki podpirajo delovanje sodišča. Sankcije ZDA, ki so uperjene zoper Mednarodno kazensko sodišče so žalitev in napad na žrtve in njihove družine. Sankcije niso nikoli bile namenjene tožilcem, sodnikom in drugim, ki zasledujejo neodvisno in nepristransko pravičnost v primerih najhujših mednarodnih hudodelstev.
ZDA so določile, da je pod sankcijami, uvedenimi 6. februarja, tudi tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan in lahko dodajo še druge ukrepe za dodatno okrnitev preiskav, ki jim nasprotujejo. Finančne sankcije ZDA imajo resne učinke, ki segajo onkraj oseb, ki so imenovane, ter lahko privedejo do tega, da sodišče izgubi možnost dostopa do storitev, ki jih nujno potrebuje za delovanje. Ukrep deluje ne zgolj kot orodje za zastraševanje zaposlenih na Mednarodnem kazenskem sodišču, ki sodelujejo pri preiskavah, ampak deluje zastrašujoče tudi zoper vse, ki bi sodelovali z Mednarodnim kazenskim sodiščem, tudi organizacije, ki podpirajo žrtve.
Četudi je večina EU držav članic obsodila ameriške sankcije v samostojnih in skupnih izjavah, EU še vedno ni izrazila svojega nasprotovanja v uradni izjavi, kar je v ostrem nasprotju z njeno držo, leta 2020 ko je prva Trumpova administracija uvedla podobne sankcije. Izjave podpore mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča so dobrodošle, a EU bi morala tudi jasno obsoditi ameriške sankcije zoper Mednarodno kazensko sodišče in tako sporočiti, da te ne bodo šli mimo brez odziva ter pozvati ZDA, da izvršilni ukrep razveljavijo.
EU bi morala nemudoma uporabiti svojo zakonodajo o blokadi, da se zoperstavi sankcijam ZDA. To orodje je namenjeno zaščiti akterjev iz EU, da ne nosijo posledic zunanjih sankcij in bi lahko pomagalo zagotoviti, da se delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča nemoteno nadaljuje. Evropska komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in članice EU bi morale tudi razviti dodatna orodja za omilitev in zamejitev posledic sankcij zoper Mednarodno kazensko sodišče. Sodišče EU, Parlament EU, številne članice in civilna družba so komisijo EU že pozvali, naj aktivira zakonodajo o blokadi.
To so zgolj nekatere od številnih groženj, s katerimi se sooča Mednarodno kazensko sodišče, kot tudi zagovorniki človekovih pravic, ki zagovarjajo doseganje pravičnosti in kaznovanosti. Uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča grozijo nalogi za aretacijo, ki jih je izdala Rusija v odgovor na nalog za aretacijo Mednarodnega kazenskega sodišča zoper ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi hudodelstev zoper človečnost v Ukrajini. V Rusiji velja tudi zakonodaja, ki kriminalizira sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, o podobnih ukrepih pa razmišljajo tudi izraelske oblasti. Mednarodno kazensko sodišče še vedno rešuje tudi posledice sofisticiranega kibernetskega napada iz leta 2023, poleg informacij, da je Izrael izvedel devetletno vohunsko operacijo zoper sodišče.
Da se preseže vse te grožnje dosegi pravičnosti terja od članic EU trdno zavezanost njihovim obveznostim, ki izvirajo iz Rimskega statute, poudarjajo podpisane organizacije. Septembra je EU pravilno obsodila kršitev obveznosti Mongolije do Mednarodnega kazenskega sodišča, ko ta ni aretirala Putina.
2. aprila je izraelski predsednik vlade Benjamin Netanyahu začel z obiskom Madžarske na povabilo madžarskega predsednika vlade. Madžarska vlada je naslednji dan sporočila, da bo začela pravne postopke za izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča. Madžarska je ob tem prekršila svoje obveznosti, da aretira in izroči Netanyahuja Mednarodnemu kazenskemu sodišču zaradi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost v Gazi.
Na žalost so predstavniki številnih članic EU, vključno s Francijo, Poljsko, Italijo, Romunijo in Nemčijo v zadnjem času izrazili podobno namero, da ne bodo izpolnili lastnih dolžnosti oziroma se niso pripravljeni zavezati uresničiti nalog za aretacijo. Italija je prav tako vrnila libijskega obtoženca pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Libijo, s čimer je očitno prekršila svoje dolžnosti, da ga aretira in izroči Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Brez sodelovanja in aretacij ni mogoče doseči kaznovanosti in pravice pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Dvoumni ali celo zavrnilni odnos do veljavnosti odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča spodkopava pravo EU, njegovo uveljavljanje in zavezanost mednarodni pravičnosti, kar priča o obžalovanja vredni selektivnosti, ki sporoča, da vladavina prava velja za nekatere, ne pa za vse.
Podpisane organizacije pozivamo EU in njene institucije, naj sprejmejo odločne ukrepe, da potrdijo svojo zavezanost vladavini prava in pripravljenost jo ubraniti:
- Vodstvo EU, vključno s predsednico Komisije EU Von Der Leyen, visoko predstavnico Kallas in predsednikom Sveta EU Costom, naj pozove vlade članic EU, da spoštujejo stališče EU glede Mednarodnega kazenskega sodišča, kar vključuje sodelovanje, univerzalnost Rimskega statuta in zagotavljanje neodvisnosti Mednarodnega kazenskega sodišča ter spoštovanje obveznosti držav, da ščitijo, spoštujejo in uresničijo odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča.
- EU, še posebej visoka predstavnica Kallas kot tudi Svet EU bi morali javno obsoditi sankcije ZDA zoper Mednarodno kazensko sodišče in ponoviti in potrditi svojo neomajno podporo sodišču, njegovi neodvisnosti ter pozvati ZDA, naj razveljavi ukrep, ki uvaja sankcije.
- Komisija EU bi morala nemudoma uporabiti zakonodajo o blokadi ter jo uporabiti v primeru ameriškega izvršilnega ukrepa, ki uvaja sankcije zoper Mednarodno kazensko sodišče ter razviti še druga orodja, da se zaščiti sodišče in zoperstavi zastraševalnim učinkom, ki jih imajo sankcije nav se, ki bi želeli sodelovati s sodišče.
- Članice EU bi morale brezpogojno potrditi in se zavezati, da bodo spoštovale in izpolnile svoje mednarodnopravne obveznosti, ki izvirajo iz Rimskega statute, vključno z aretacijami oseb, zoper katere je Mednarodno kazensko sodišče izdalo naloge za aretacijo. Vodstvo EU bi moralo uporabiti tudi vse ukrepe, ki jih ima na voljo, da spomni članice EU na njihove obveznosti in dolžnosti sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem, ter ukrepati, da prepreči in da se odzove na vsak primer neizpolnjevanja dolžnega sodelovanja članic EU z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Poglej seznam podpisanih organizacij
11.11.11
ACT Alliance EU
Adala For All
Advocates for the Future
Al Mezan Center for Human Rights
Al-Haq
Al-Haq Europe
Aman Against Discrimination – AAD
Amnesty International
Armanshahr|OPEN ASIA
Avocats Sans Frontières
Bir Duino Kyrgyzstan
Broederlijk Delen
Cairo Institute for Human Rights Studies (CIHRS)
CCFD-Terre Solidaire
Center for Constitutional Rights
CIDSE – International family of Catholic social justice organisations
CNCD-11.11.11
Coalition Française pour la Cour pénale internationale (CFCPI)
Committee on the Administration of Justice (CAJ)
Committee to Protect Journalists
DIGNITY – Danish Institute Against Torture
Egyptian Initiative for Personal Rights (EIPR)
Entraide et Fraternité
EuroMed Rights
European Center for Constitutional and Human Rights, ECCHR
Foundation Sunflowers
Fundación Chile Sin Ecocidio
Fundación Internacional Baltasar Garzón –FIBGAR–
Global Initiative Against Impunity for International Crimes and Serious Human Rights Violations
Human Rights House Foundation
Human Rights Watch
Human Rights Without Frontiers
Institute for Environmental Security
International Commission of Jurists
International Federation for Human Rights (FIDH)
International Service for Human Rights (ISHR)
Lebanese Center for Human Rights (CLDH)
MEDEL (Magistrats Européens pour la Démocratie et les libertés)
Netherlands Helsinki Committee
No Peace Without Justice
Nürnberger Menschenrechtszentrum
Parliamentarians for Global Action
Pax Christi International
Platform for Peace and Humanity
Protection International
REDRESS
Reporters Sans Frontières (RSF) / Reporters Without Borders (RSF)
SOLIDAR
Stichting Stop Ecocide NL
Stop Ecocide Foundation
Swedish Peace and Arbitration Society
Syndicat de la magistrature
Synergy for Justice Stichting
The Finnish League for Human Rights
United Nations Association of Sweden
Women’s Initiatives for Gender Justice
Young European Federalists – JEF Europe