Nova raziskava Amnesty International razkriva, kako francoski sistem dovoljenj za bivanje delavke in delavce potiska v past administrativnega neodločanja, zaradi česar so dodatno izpostavljeni izkoriščanju na delovnem mestu, brezdomstvu in revščini.
Po štiridnevnem obisku Irske, kjer se je srečala z vladnimi predstavniki, s civilnodružbenimi organizacijami in z zagovorniki človekovih pravic je Erika Guevara-Rosas, višja direktorica za raziskave, zagovorništvo in kampanje pri Amnesty International dejala:
Novo poročilo komisije Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) se zaključuje s priporočili slovenskim oblastem. Pet od dvanajstih priporočil se posredno ali neposredno dotika prav nezadovoljivega ravnanja slovenskih javnih organov v zadnjih letih in desetletjih pri vključevanju romskega prebivalstva v večinsko družbo, vključno z vsemi pravicami in možnostmi, ki jih ima večina. Zaradi sedanjega zaskrbljujočega stanja bo ECRI izvedel vmesni pregled stanja že čez dve leti prav na področju položaja in kršitev pravic romskega prebivalstva, kot tudi na področju krepitve in nekaznovanosti sovražnega govora.
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), organ Sveta Evrope, spremlja stanje človekovih pravic in enakopravnosti v državah članicah ter pripravlja priporočila za odpravo diskriminacije in nestrpnosti.
Vizumski sistem v evropskem schengenskem območju deluje kot ovira zagovornikom_cam človekovih pravic z različnih koncev sveta. Mnogim preprečuje, da bi se udeležili bistvenih odločevalskih srečanj. Te ovire so v nasprotju s pravicami in vrednotami, za katere države schengenskega območja trdijo, da jih spoštujejo. To so zaključki Amnesty International v novem poročilu.
V poročilu so tudi vsebine o samopoškodovanju in samomoru. Za pomoč in podporo v primeru stiske so na voljo strokovnjaki_inje na številkah
Po vsem svetu je vse več mladih na ulicah – nekateri to označujejo za gibanja generacije Z. Njihov cilj? Da bi dosegli spoštovanje človekovih pravic. Na Madagaskarju protestirajo zaradi kroničnih izpadov elektrike in pomanjkanja vode. V Peruju je ogrožena pravica do splava. In v Indoneziji mladi dvigujejo svoj glas zoper vse pogostejše in nasilnejše avtoritarne ukrepe.
Spoštovani predsednik slovenske vlade dr. Robert Golob.
Ljudje v več kot 200 državah podpisujejo peticije in pišejo pisma, apele, e-sporočila in objave na družbenih omrežjih.
Leta 2021 so bili Damisoa in njegova družina prisiljeni zapustiti svoj dom v regiji Androy na jugu Madagaskarja. Suše, ki zaradi podnebne krize postajajo vse hujše, so jim onemogočile pridelavo hrane za preživetje.
Bojevnice za amazonski pragozd (Guerreras por la Amazonía) so skupina aktivistk, starih med 10 in 20 let. Sodelujejo s sindikatom UDAPT – sindikatom oseb, ki nosijo posledice črpanja nafte podjetja Texaco, in s kolektivom Ugasnite bakle, prižgite življenje (Eliminen los Mecheros, Enciendan la Vida). Skupaj se borijo za zaščito svojih skupnosti pred strupenimi plini in opustošenjem, ki ga povzročajo plinske bakle. Te so del postopkov pridobivanja nafte in so med največjimi povzročitelji onesnaženja, ki vplivajo na podnebno krizo.
Noben starš ne bi smel pokopati svojega otroka, ker je vlada ignorirala osnovno pravico do varnosti. Aprila 2024 je triletni Unecebo umrl, potem ko je padel v straniščno jamo v svojem vrtcu v Južni Afriki.