Konec aprila smo skupaj s trinajstimi nevladnimi organizacijami in kolektivi na novinarski konferenci predstavili skupno pobudo in peticijo. V njej smo zahtevali, da se Slovenija nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael na Meddržavnem sodišču zaradi genocida v Gazi.
Po grozotah druge svetovne vojne je bila 9. decembra 1948 v okviru Združenih narodov sprejeta prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, to je Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. V njej je določena pravna definicija genocida, ki je opredeljen kot eden od najhujših zločinov proti človeštvu. Države pogodbenice so se s podpisom te konvencije zavezale, da bodo preprečile in kaznovale genocid kot dejanje, ki je zločin po mednarodnem pravu.
Zakaj torej države ne ukrepajo in ne naredijo vsega, kar je v njihovih močeh, da preprečijo genocid, ki ga v živo spremljamo vsak dan od 7. oktobra 2023? Zgolj izražanje obžalovanja in zgroženosti, ko gre za genocid, ni več dovolj. Zato od slovenskih oblasti zahtevamo več, zahtevamo, da uporabi vse mehanizme, ki so na voljo, da ukrepa proti načrtnemu pobijanju palestinskega prebivalstva.
Ena izmed možnosti, ki jo ima slovenska vlada v svojih rokah, je pridružitev tožbi Južne Afrike zoper Izrael na Meddržavnem sodišču zaradi kršitev zgoraj omenjene Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Prvi člen konvencije namreč določa, da imajo vse podpisnice dolžnost preprečevati genocid, ne glede na to, kje se dogaja. Poleg izpolnjevanja pravnih obveznosti in odgovornosti ter zavezanosti spoštovanju mednarodnega prava bi pridružitev sodbi predstavljala tudi etično dejanje in sporočilo mednarodni skupnosti, da Slovenija ob hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava ne bo molčala.
To so razlogi, zakaj je 14 nevladnih organizacij in kolektivov 22. aprila na novinarski konferenci predstavilo skupno peticijo, v kateri smo slovenskega predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon pozvali, naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike. 15. maja, na dan, ko svet obeležuje nakbo – spomin na množične zločine sionističnih milic, ki so ob nastanku Izraela z domov pregnale več kot 700.000 Palestink_cev – smo slovenskim oblastem predali 5.285 podpisov, ki smo jih zbrali pod skupno peticijo.
V Kabinetu predsednika vlade smo žal ostali brez sprejema in pogovora ob predaji podpisov, na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pa smo podpise predale državni sekretarki dr. Meliti Gabrič.
Po predanih podpisih so pridružitev tožbi Južne Afrike podprli v stranki Levica in Socialnih demokratih. V Gibanju svoboda pa so na naš poziv odgovorili: »Glede pridružitve tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem proti Izraelu zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida smo v Svobodi mnenja, da je prav, da se o tem najprej opravi temeljita razprava in razmislek. Zavedamo se namreč, da ni nujno, da bi takšna poteza, četudi izrazito dobronamerna, prinesla želene učinke. Še posebej, če to storimo unilateralno. Dejstvo je, da pridružitev Slovenije ne bo vplivala na izid sodbe, bo pa najverjetneje podaljšala čas trajanja postopka pred dokončno razsodbo.«
Glede njihovega pojasnila in v članku navedenih razlogov, zakaj se mora Slovenija pridružiti tožbi, si mnenje o tem lahko ustvarite sami. Vendar pa ob tem velja opozorilo: države, ki ob kršitvah človekovih pravic in zločinih zoper človečnost molčijo, so za njih sokrive. Sporočilo slovenske civilne družbe je jasno: ne želimo, da so naše roke krvave; želimo, da naša država naredi vse, kar lahko, da ustavi krvavo pobijanje palestinskega ljudstva.
Naš boj za končanje genocida se ne bo ustavil, vse dokler palestinsko ljudstvo ne bo svobodno.
Tožba Južne Afrike zoper Izrael
Južna Afrika je konec decembra 2023 na Meddržavno sodišče v Haagu vložila tožbo zoper Izrael, v kateri mu očita kršenje Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. V tožbi navaja obsežno ubijanje civilistov, uničevanje infrastrukture ter preprečevanje dostopa do hrane, vode in zdravil.
Januarja 2024 je Meddržavno sodišče izdalo začasne ukrepe, s katerimi je Izraelu naložilo, naj stori vse potrebno za preprečevanje dejanj genocida in omogoči humanitarno pomoč. Izrael teh začasnih ukrepov ni upošteval.
Do sedaj so se tožbi pridružile Nikaragva, Kolumbija, Libija, Mehika, Španija, Turčija, Palestina, Čile, Maldivi, Bolivija, Irska in Kuba. Pridružitev je napovedala tudi Belgija. Nemčija pa je februarja 2024 izrazila podporo Izraelu v omenjeni tožbi pred Meddržavnim sodiščem.
Kaj je genocid?
V drugem členu Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida je genocid definiran kot katero koli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom uničenja, v celoti ali delno, narodne, etnične, rasne ali verske skupine kot take:
- pobijanje članov skupine,
- povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb
članom skupine, - namerno ustvarjanje življenjskih razmer, ki naj bi
pripeljale do njenega popolnega ali delnega uničenja, - sprejemanje ukrepov za preprečevanje rojstev znotraj
skupine, - prisilno prenašanje otrok iz skupine v drugo skupino.
Amnesty International je decembra 2024 kot prva nevladna organizacija na svetu objavila prelomno skoraj 300-strani dolgo poročilo o genocidu v Gazi. V poročilu je AI pokazala, da Izrael izvaja dejanja, ki so prepovedana s Konvencijo o genocidu, s posebnim namenom uničiti Palestince v Gazi. Ta dejanja vključujejo pobijanje, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb ter naklepno izpostavljanje Palestincev v Gazi življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njihovega fizičnega uničenja.