Januarja 2026 je več kot tisoč posameznikov_c in družin v Sloveniji zaradi rubeža Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), ki ga je omogočil Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, delno ali v celoti ostalo brez denarne socialne pomoči in tako brez sredstev za golo preživetje. V tej objavi pojasnjujemo uničujoče posledice tega ukrepa ter zakaj Amnesty International Slovenije opozarja, da gre za kršitev človekove pravice do socialne varnosti.
Zakaj so nekaterim januarja 2026 socialno denarno pomoči v celoti ali delno odvzeli?
Oblasti so začele uresničevati zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, sprejet novembra 2025, ki je dal pooblastilo davčnemu uradu, da lahko v primerih dolžnic_kov, ki so jim bili v zadnjih dveh letih izdani trije predlogi za izvršbo, za poplačilo dolgov poseže tudi v denarno socialno pomoč.
V Amnesty International smo že pred sprejetjem tega zakona opozarjali na spornost te in drugih določb, med drugim tudi z odzivom mednarodnega sekretariata Amnesty International.
Kakšne so posledice poseganja v socialno pomoč?
Več kot 1000 posameznikov in njihovih družin z območja celotne države 21. januarja 2026 ni prejelo denarne socialne pomoči bodisi delno bodisi v celoti zaradi neplačanih kazni za manjše prekrške.
Družine in posamezniki so zaradi tega potisnjene na rob preživetja; gre za nepredstavljiv precedens, saj gre za sredstva, namenjena golemu preživetju. Učinek tega ukrepa je tako ogrožanje varnosti najbolj ranljivih: družine, ki so ostale brez sredstev za hrano, vodo, ogrevanje, ne bodo mogle plačevati za gorivo ali javni prevoz za nujne poti v šolo, službe, zdravnike … Njihova marginalizacija bo le še večja, to pa je že do sedaj le napajalo napetosti.
Ukrep je nesorazmerno prizadel romsko prebivalstvo, eno najbolj marginaliziranih skupnosti v Sloveniji, ki se vsakodnevno sooča z diskriminacijo. Diskriminirani so pri dostopu do trga dela, zlasti na JV države živijo v slabih stanovanjskih razmerah in so slabo izobraženi – v povprečju le približno desetina romskih otrok v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo.
Kaj je denarna socialna pomoč in čemu je namenjena?
Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Dodeli se za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.
Med drugim je odvisna tudi od števila družinskih članov (nezaposlenih odraslih in števila mladoletnih otrok), več si lahko prebereš tukaj.
Kakšne so posledice za otroke?
Ponižanje, odrekanje dostojanstva, lakota in travmatiziranje družin bo imelo hude posledice še posebej za otroke. Otroci so najbolj nedolžne žrtve tega ukrepa, socialna pomoč za otroka je namreč del družinskega zneska. To seveda pomeni, da je tudi zanje na voljo manj sredstev za hrano, oblačila …
Brez denarnih sredstev bodo starši otroke le še težje vozili v šolo in ob večji revščini in stigmi bodo pri pouku še manj uspešni. Še več otrok bodo razmere vodile v neizobraženost in posledično v brezposelnost.
Čeprav naj bi po nekaterih napovedih februarja sredstva za otroke ostala na računu, bo prihodek družine vendarle pod pragom preživetja.
Razlika med obravnavo plače in socialne pomoči pri rubežu.
Davčna zakonodaja določa, da Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ne sme zaseči celotne plače, ko izterjuje dolgove. Dolžniku_ci mora ostati tretjina plače oziroma vsaj 76 odstotkov minimalne plače, da se zagotovi preživetveni minimum. Ne glede na to je FURS januarja 2026 posegel v denarne socialne pomoči, ki jih prejemajo že tako zgolj osebe, katerih preživetje je ogroženo. To je naredil brez vsakih omejitev, nekaterim je na transakcijskem računu ostalo zgolj 5 EUR, ki si jih je vzela banka za stroške vodenja računa, nekaterim ni ostalo nič.
Koliko ljudem so zarubili denarno socialno pomoč in kje?
V januarju naj bi FURS zarubil denarno socialno pomoč več kot 1.000 osebam, s tem da nove sklepe, ki omogočajo poseg tudi v denarno socialno pomoč, izdaja FURS dnevno. Večina oseb, ki so bile prizadete, verjetno z denarno socialno pomočjo preživlja družino, tako da gre dejansko število oseb, ki jih je rubež FURS prizadel, v tisoče.
Rubeži denarne socialne pomoči so se po podatkih FURS izvajali po vsej Sloveniji, od Nove Gorice prek Hrastnika in Velenja do Ptuja.
Ali zagovarjamo neplačila kazni?
Predstavniki romske skupnosti, ki predstavlja le del dolžnikov, so novembra 2025 FURS-u predlagali možnost povečanja števila obrokov – zakonodaja jih trenutno dovoljuje le 12, kar pa za prejemnike socialne pomoči pomeni, da dolga z njihovimi prihodki ne bodo mogli odplačati.
Gre za ljudi, katerih golo preživetje je odvisno od denarnih socialnih pomoči. To pomeni, da so velikokrat prisiljeni v odločanje, ali plačati položnico za elektriko ali kupiti kruh in superge za otroka ali plačati kazen za prekršek.
Ta odločitev ni lahka in razumljivo je, da dajejo pri porabi denarja prednost preživetju.
Uporaba socialne pomoči za kaznovalne politike je zloraba. Socialna pomoč ne sme biti namenjena kaznovanju.
Nataša Posel, direktorica AIS
Zakaj dolga ne oddelajo z družbeno koristnim delom?
Mnogi, ki so jim zarubilo denarno socialno pomoč, že tako živijo na družbenem robu in uborno. Pripravljeni so odplačati dolg ali ga oddelati z družbeno koristnim delom, a tega ne morejo:
- zaradi zakonskih omejitev, ki določajo v kolikšnem času in koliko lahko odplačajo na določen način,
- ali zaradi sistemske diskriminacije, ko jih organizacije ali podjetja zaradi njihovega priimka ali naslova bivališča zavrnejo, da bi pri njih opravili družbeno koristno delo.
Pravica do socialne varnosti je zapisana v ustavi in zagotavlja, da ljudje živijo v človeka vrednih pogojih z vsaj minimalnim dostojanstvom. Denarno socialno pomoč prejemajo cele družine in rubeži kolektivno prizadenejo vse družinske člane.
Zakaj prejemajo denarno socialno pomoč?
Številni Romi_nje nimajo možnosti vstopa na trg dela, kar je še en vidik diskriminacije, ki jo vsakodnevno doživljajo.
Potencialni delodajalci po imenu, priimku ali kraju bivanja ugotovijo, da gre za Rome_inje, in s tem se večini vrata do zaposlitve zaprejo, saj je družba prežeta s stereotipi in predsodki ter “strahovi”.
Romi se izkažejo za dobre in uspešne delavce v programih družbeno koristnega dela, a ko se ti programi iztečejo, javne institucije ali nevladni sektor, kjer to delo ponavadi opravijo, nimajo sredstev za dejansko zaposlitev.
Nekatere občine problem izključenosti Rominj in Romov s trga dela rešujejo s poskusom namenskega zaposlovanja v javnih službah komunale ipd.
Dodatni dejavnik, ki ustvarja začarani krog, je praviloma nizka stopnja izobrazbe Rominj_ov, saj številni romski otroci ne dokončajo uspešno niti osnovnošolskega izobraževanja. To povzroča nezadostna vključenost romskih otrok v izobraževanje, manko družbenih vzpodbud in pozitivnih zgledov, slabe bivanjske razmere, ki vplivajo na možnosti učenja: mnogi živijo brez vode in elektrike. Posledično pa so delovna mesta, ki so jim na voljo, praviloma nizko plačana in naporna, v nenaklonjenih delovnih okoljih.
Zagovornik načela enakosti je v poročilu »Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov«, objavljenem oktobra 2025, v poglavju Ključne ugotovitve med drugim zapisal: »Slabo premoženjsko stanje in družbeni položaj družin sta ključna razloga za slabši šolski uspeh romskih otrok. To se nanaša na brezposelnost, slabo izobrazbo staršev in življenje v getoiziranih naseljih brez osnovne infrastrukture ter posledično na slabo zdravstveno stanje Romov. Kjer so te razmere boljše, je večja tudi vključenost otrok v izobraževanje in učni uspeh otrok boljši.«
Diskriminacija, ki temelji na predsodkih in stereotipih o Romih, pomeni, da imajo ovire tudi pri dostopu do stanovanj. Pogosto občine ne objavijo razpisov za socialna stanovanja ali pa je njihovo točkovanje neugodno za Rome. Kadar imajo Romi zmožnost, da bi kupili ali najeli kakšno hišo ali stanovanje, se velikokrat proti temu uprejo sosedje.
Nekatere občine so tudi že dolga leta premalo aktivna pri urejanju nastanitvenih razmer Romov, ki živijo brez dostopa do vode in/ali elektrike. Številni tako živijo v človeka nevrednih razmerah, iz katerih se ne morejo rešiti.
Pravica do vode je človekova pravica
peticija za dostop do vode za romske družine na jv slovenije
Ali je pravica do socialne varnosti človekova pravica?
Slovenska ustava določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine (50. člen).
Pravica do socialne varnosti je priznana in zaščitena z mednarodnim pravom človekovih pravic. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP) v devetem členu in Splošna deklaracije človekovih pravic v 22. členu priznavata pravico vsakega posameznika_ce do socialne varnosti.
Po MPESKP so države odgovorne zagotavljati, da je socialna podpora zadostna tako po višini kot po trajanju, da lahko vsakdo uresniči svoje pravice do varstva in pomoči družine, primernega življenjskega standarda ter ustreznega dostopa do zdravstvenega varstva. Slovenija je, tako kot praktično vse države sveta, pogodbenica tega pakta, kar pomeni, da je to dolžna zagotavljati.
Minimum, ki ga bi morala zagotavljati socialna pomoč, je:
- zaščita pred revščino, ranljivostjo in socialno izključenostjo,
- omogočiti živeti zdravo in z dostojanstvom,
- zagotoviti ljudem zadostna sredstva, da niso pod nacionalnim pragom revščine.
Socialna pomoč in širši programi, kot so šolski obroki in brezplačna učbeniki, so ključni za uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, vključno s pravicami do hrane, nastanitve, vode, izobraževanja in zdravja.
Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice (to je odbor, ki nadzira uresničevanje MESKP in razlaga/interpretira določila) je prepoznal, da je pravica do socialne varnosti “osrednjega pomena pri zagotavljanju človeškega dostojanstva” in bistveni predpogoj za uresničevanje pravice do ustreznega življenjskega standarda in drugih pravic, vključno s pravico do ustrezne hrane.
Kaj pa zagotavljanje javne varnosti?
Pehanje najbolj ranljivih še bolj na družbeni rob in v obup nikakor ne bo povečalo javne varnosti, ampak bo to kvečjemu še poslabšalo. Zavržno je, da se socialna pomoč očitno zlorablja za kolektivno kaznovanje ljudi v procesu posploševanja krivde za posamična kazniva dejanja in stereotipiziranja.
Represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti.
Kaj glede te situacije dela Amnesty International Slovenije?
Amnesty International Slovenije si za človekove pravice romskega prebivalstva prizadeva že več kot 20 let, pri čemer smo skozi leta dajali pozornost predvsem področju izobraževanja ter dostopu do ustreznih bivalnih razmer. Kampanje izvajamo skupaj s posameznimi romskimi prebivalci in z romskimi organizacijami. Več.
Že vse od ukrepa posega v socialne pomoči govorimo z družinami, po telefonu in v njihovih domovih, in smo priče njihovim stiskam in obupu. V sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije vlagamo pritožbe, v sodelovanju z našo globalno organizacijo pa pripravljamo peticijo za člane in članice Amnesty z vsega sveta.
Če je bila socialna pomoč odvzeta tudi vam, se nam prosim oglasite za pomoč pri pravnih sredstvih.