Romsko prebivalstvo se po vsej Evropi sooča s predsodki, sovraštvom in nasiljem. Mnogokrat so prisiljeni zapustiti svoje domove, nimajo dostopa do ustrezne izobrazbe in so pogosto odrinjeni na rob družbe.
Romska manjšina je ena od največjih v Evropi. Hkrati pa je tudi najbolj depriviligirana in diskriminirana.
Nič drugače ni tudi v Sloveniji. Na jugovzhodnem delu države številni še vedno živijo v nedostojnih življenjskih pogojih, neustreznih bivališčih, brez dostopa do vode, elektrike in ustreznih sanitarij.
V Sloveniji Romi v povprečju živijo kar 22 let manj kot ostalo večinsko prebivalstvo (55 let proti 77 letom). Tragični so tudi podatki glede smrtnosti otrok: umrljivost romskih dojenčkov je štirikrat višja kot v ostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom.
Boj za pravice romskega prebivalstva v slovenski Amnesty International
V Amnesty International Slovenije se s področjem pravic Romov ukvarjamo vse od leta 2005. Najprej smo pozornost posvečali pravici romskih otrok do izobraževanja. Omenimo, da je samo nizozemska Amnesty ob objavi našega mednarodnega poročila na to temo leta 2006 zbrala okoli 90.000 apelov za naše oblasti. Kasneje smo v slovenski Amnesty začeli naslavljati tudi bivalne razmere Romov na Dolenjskem, saj imajo te neposredno vpliv na možnosti izobraževanja, zaposlovanja in vse druge vidike življenja v slovenski družbi.
Leta 2011 smo objavili poročilo o bivalnih razmerah Vzporedna življenja, kjer smo kot enega poglavitnih problemov izpostavili, da številni Romi v Sloveniji nimajo dostopa do vode. V letih po tem smo na različnih dogodkih in na spletu za pravico do vode in dostojne bivalne razmere Romov zbrali in oblastem predali skoraj 8200 podpisov oz. zahtev ljudi iz celotne Slovenije. Kljub občasnim obljubam za ukrepanje pa se – kljub kvazi-strategijam, nefunkcionalnim akcijskim načrtom, množici sestankov in praznih zavez – ni zgodilo nič.
Leta 2024 pa smo začeli novo kampanjo, v kateri od slovenske vlade zahtevamo dostop do vode za vse romske družine v Sloveniji. Na mednarodni dan otrokovih pravic smo opozorili, da odrekanje vode in elektrike za romske otroke na JV Slovenije predstavlja obsodbo na revščino. Peticija je postala del kampanje Pišem za pravice, v kateri so učenci slovenskih osnovnih in srednjih šol ustvarjali solidarnostna pisma in pisali apele za pravice romskih otrok.
Romske družine na JV Slovenije. Dostop do vode je človekova pravica
PETICIJA ZA PRAVICO DO VODE
Odrekanje vode in elektrike za otroke pomeni obsodbo na neizobraženost in revščino
Življenje brez vode in elektrike vpliva na zdravje romskih družin, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je po podatkih NIJZ za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva, smrtnost romskih otrok od 1. do 4. leta pa je kar sedemkrat višja od ostalih otrok.
Neprimerne bivanjske razmere vplivajo celo na to, ali bo otrok hodil v šolo ali ne. Brez vode in elektrike se je težje umiti in oprati oblačila. Ko se pozimi hitro stemni, nekaterim otrokom za učenje ostane le sveča ali pa ostanejo v temi in na mrzlem.
Ker so romska naselja ločena od ostalih (segregirana) in ker so ločeni tudi po obsegu zelo skrajšani predšolski programi za romske otroke, se romski otroci kasneje naučijo slovenščine. Vse to prispeva k temu, da mnogi ne zaključijo osnovne šole.
Država je na podlagi mednarodnih standardov človekovih pravic dolžna ukrepati, da bi čim prej vsakomur zagotovila uživanje pravice do vode. Dostop do vode je človekova pravica in je v Sloveniji vpisana tudi v ustavo.
Medtem ko se javno mnenje ukvarja z zelenim prehodom in jedrsko energijo, si prebivalke in prebivalci v številnih romskih naseljih prizadevajo za priklop na vodo in elektriko; medtem ko bo v večini mest in domovih že čez nekaj dni zagorelo stotisoče lučk, bodo mnogi romski otroci domačo nalogo delali pri svečah ali pa večere preživljali v temi; medtem ko večina otrok piše želje Božičku, je osnovna želja številnih Romov in Rominj – imeti vodo in elektriko.
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije
Problema glede elektrike in vode ne smemo zanemarjati – iz tega naprej izhajajo problemi, ki se stopnjujejo; eden od njih je tudi izobrazba.
Jože Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije
Amnesty International na sodišču za pravice romske skupnosti
Ker se kljub našim prizadevanjem, pozivom, poročilom in sestankom z oblastmi v Sloveniji situacija za romsko prebivalstvo ni izboljšala, smo boj za pravico nadaljevali na sodiščih.
2017 smo dosegli pomembno zmago na Ustavnem sodišču RS, ki je odločilo, da je gradbena zakonodaja neustrezna, ker ne zagotavlja varovalk pred posegi države v dom posameznika. Žal oblasti posledic sodbe – ki na kratko pomeni: Država ne sme rušiti edinega doma, tudi če je črna gradnja – še niso prelile v zakon.
Pravica do vode
Dostop do vode je človekova pravica. Vsi imamo pravico do zadostne količine varne in fizično ter cenovno dostopne vode za osebno in domačo uporabo. V Sloveniji imajo sicer skoraj vsi ljudje dostop do varne pitne vode, a žal to ne velja za številne Rome na jugovzhodu države. Po mednarodnem pravu človekovih pravic mora biti dostop do vode zagotovljen vsem prebivalcem brez diskriminacije, ne glede na status naselja ali bivališča, v katerem bivajo.
Dve romski družini sta ob podpori slovenske Amnesty zato vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Septembra 2020 je veliki senat petih sodnikov zavrnil našo pritožbo glede dostopa do vode.
Družini sta pred ESČP zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (3. člen) ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČ), saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot so pitna voda in sanitarije. Zatrjevali sta tudi diskriminacijo.
Na senat smo se pritožili po prejetju razsodbe marca 2020, na podlagi katere sodišče ni ugotovilo kršitev. Več o primeru in našem takratnem odzivu.
Država lahko ne glede na odločitev sodišča in velikega senata pristopi k reševanju razmer. Vsak dan, ko s tem odlaša, dela to na račun življenj Romov. Številni med njimi na JV države živijo brez dostopa do vode in elektrike. To jim zelo otežuje uresničevanje pravic do izobraževanja in zaposlovanja. Zelo slabo je tudi njihovo zdravstveno stanje.