Reševanje življenj, spreminjanje zakonov in varovanje človekovih pravic – Amnesty International je skupaj s podporniki_cami letos zabeležila številne zmage s področja človekovih pravic.
Spreminjanje zakonodaje
ZDA: Amnesty International ZDA si močno prizadeva za odpravljanje nasilja s strelnim orožjem po vsej državi. V Illinoisu in Michiganu se je Amnesty pridružila zagovornikom_cam, da bi pomagala sprejeti več zakonov glede varnosti orožja. Zahvaljujoč našim pozivom in kampanjam je Illinois postal deveta zvezna država, ki je prepovedala jurišno orožje (assault weapon), v Michiganu pa so vzpostavili splošno preverjanje oseb za vse nakupe strelnega orožja.
AVSTRALIJA: Po kampanji aktivistov_k in organizacij, vključno z Amnesty, je prišlo do spremembe zakonodaje o dvigu starosti za kazensko odgovornost z 10 na 12 let, do julija 2025 pa naj bi jo predvidoma dvignili na 14 let. Vendar pa bodo otroci, obtoženi več kaznivih dejanj, še naprej vključeni v postopke policijske preiskave, ki vključujejo tudi telesne preiskave, obravnave na sodiščih in zapiranje v zapore.
EU: 26. maja so države članice EU sprejele pomembno pogodbo, in sicer Ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju na področju preiskav in pregona zločinov genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Med diplomatsko konferenco sta bila prisotna dva pravna svetovalca Amnesty International, ki sta sodelovala pri pripravi konvencije.
Ta korak je pomembna zmaga tako za človekove pravice, kot tudi za Amnesty International, ki je k sprejetju te konvencije prispevala vse od njene izvorne faze pred 10 leti. Konvencija vključuje več dopolnil s strani Amnesty, kot je razširitev državnih jurisdikcij nad zločinom genocida, zločinov proti človečnosti in vojnimi zločini; tudi vključno z mučenjem in prisilnimi izginotji kot zločini, ki jih zajema konvencija; nezmožnost zastaranja; sekcija o pravicah žrtev, progresivno dopolnilo o opredelitvi žrtev; zavrnitev medsebojne pravne pomoči ali izročitve, v primeru, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bila zahteva za izročitev vložena z namenom pregona ali kaznovanja osebe na podlagi njene spolne usmerjenosti; ter široko in prenovljeno določbo o nevračanju.
Podnebne spremembe
AVSTRALIJA: Po neutrudnem prizadevanju študentov_k in ob podpori na tisoče aktivistov_k Amnesty International je Avstralija postala ena izmed 132 držav, ki bo sponzorirala pobudo o podnebnih sprememb na Mednarodnem sodišču (Vanuatu’s initiative to take climate change to the International Court of Justice). Tudi ostale sekcije AI in druge organizacije so se trudile, da pri tej ključni pobudi dosežejo zavezanost vlad. Gre za prelomni trenutek v boju za podnebno pravičnost. Sodišče bo izrekalo pravna mnenja o obveznostih vlad, da zaščitijo človekove pravice sedanjih in prihodnjih generacij pred posledicami podnebnih sprememb.
Mladi po svetu opozarjajo na podnebne spremembe. © Biel Calderon
Smrtna kazen
MALEZIJA: 16. junija je malezijsko uradno glasilo objavilo zakon o odpravi smrtne kazni in zakon o reviziji smrtne obsodbe in dosmrtnega zapora. Slednji je stopil v veljavo 4. julija. Obsojeni na smrt bodo tako dobili možnost, da zaprosijo za revizijo obvezno predpisane smrtne kazni. Poleg razveljavitve obvezno predpisane smrtne kazni in uvedbe diskrecijske presoje za vsa veljavna kazniva dejanja je bila smrtna kazen v celoti odpravljena za sedem različnih kaznivih dejanj. Glede na to, da Amnesty že več kot 45 let poziva k odpravi smrtne kazni po vsem svetu, so tovrstni zakonodajni predlogi pomemben korak naprej k popolni odpravi smrtne kazni v Maleziji.
Pravice LGBTIQ+ skupnosti
Zahra Sedighi-Hamadani © Private
IRAN: Iranska aktivistka Zahra Sedighi-Hamadani je bila leta 2022 obsojena na smrt zaradi podpiranja pravic LGBTIQ+ skupnosti. Po kampanji AI, ki je pozivala k njeni svobodi, je bila Zahra po več kot letu dni izpuščena iz zapora.
TAJVAN: Velik korak naprej v boju za pravice LGBTIQ+ skupnosti se je zgodil v Tajvanu, kjer so napovedali ukrepe za legalizacijo istospolnih porok med tajvanskimi in tujimi državljani_kami, če države izvora še niso legalizirale istospolnih porok. Druga ključna odločba, ki jo je sprejela tajvanska vlada, je bila uzakonitev posvojitve otrok za poročene istospolne pare. Amnesty International Tajvana sicer tesno sodeluje z lokalnimi skupinami pri kampanjah za zagotavljanje širšega nabora pravic LGBTIQ+ skupnosti.
AVSTRALIJA: Avstralska zvezna država Queensland je junija sprejela zakonodajo, ki odpravlja ovire za spremembo rojstnih listov. Novo sprejeti zakoni pomenijo, da transspolne, nebinarne in spolno raznolike osebe ne bodo več prisiljene v invazivne »operacije za spremembo spola«, preden bodo lahko spremenile uradni podatek o spolu na svojih dokumentih. To je izjemna novica za LGBTIQ+ mrežo Amnesty Avstralije v Queenslandu, ki tesno sodeluje z drugimi lokalnimi organizacijami v boju za pravice LGBTIQ+ skupnosti.
JUŽNA KOREJA: Seong-wook in njegov partner Kim Yong-min sta leta 2019 opravila poročni obred in zaživela skupaj kot poročen par. Vendar njunega razmerja južnokorejska zakonodaja ni priznavala, zaradi česar nista mogla uživati enakih pravic kot heteroseksualni pari, vključno z dostopom do zdravstvenega varstva.
Potem ko sta ob podpori Amnesty sprožila kampanjo, sta So in Kim postala prvi istospolni par, ki se je lahko registriral kot »vzdrževan« pri Nacionalni službi za zdravstveno zavarovanje (NHIS). Registracija je bila osem mesecev pozneje preklicana. Februarja 2023 pa je višje južnokorejsko sodišče razsodilo, da mora NHIS ponovno vzpostaviti dostop do zdravstvene oskrbe za partnerje v istospolni zakonski zvezi, s čimer je bil storjen prvi korak k priznavanju pravic parov v istospolnih zvezah.
© Amnesty International Taiwan
Tehnologija
PO SVETU: Marca je Varnostni laboratorij Amnesty International (Amnesty International’s Security Lab) razkril hekersko kampanjo vodeno s strani najemniškega podjetja, ki se ukvarja z vohunsko programsko opremo. Ta je bila usmerjena proti Googlovemu operacijskemu sistemu Android in proti telefonom iPhone. Ugotovitve so delili z Applom in Googlovo skupino za analizo groženj, ki se osredotoča na boj proti kibernetskim napadom, povezanimi z vladami. Tako je lahko Google skupaj z drugimi oškodovanimi ponudniki, vključno s Samsungom, izdal varnostne posodobitve, ki ščitijo milijarde uporabnikov_ic sistemov Android, Chrome in Linux pred izkoriščevalskimi zlorabami, uporabljenimi v tem napadu. Tudi Apple je sledil z varnostnimi nadgradnjami.
JUŽNA KOREJA: Po devetih letih sodnih postopkov je vrhovno sodišče Južne Koreje odločilo, da mora Google razkriti podatek o tem, ali je ameriškim obveščevalnim agencijam posredoval osebne podatke, kot so e-naslovi korejskih aktivistov_k za človekove pravice, med njimi tudi podporniki_ce Amnesty International Koreje. Razsodba nalaga multinacionalnim korporacijam, kot je Google, odgovornost za kršitve pravice do zasebnosti njihovih uporabnikov_ic.
ZDA: Kriza zaradi vohunske programske opreme ima velike posledice za prihodnost človekovih pravic zaradi česar Amnesty International poziva k takojšnjemu globalnemu moratoriju na invazivno vohunsko programsko opremo. Marca je prišlo do pomembne zmage gibanja za človekove pravice, saj je ameriški predsednik Joe Biden podpisal izvršni ukaz, ki vladi ZDA omejuje uporabo tehnologije komercialne vohunske programske opreme. Tri dni kasneje je enajst vlad različnih držav izdalo izjavo, v kateri so se zavezale k skupnemu ukrepanju proti širjenju in zlorabi komercialne vohunske programske opreme.
Protesti proti vohunjenje aktivistom_kam za človekove pravice. © Amnesty International
Ponovno na svobodi
ZDA: Majid Khan, Ahmed Rahim Rabbani, Abdul Rahim Rabbani, Ghassan al-Sharbi in Said Bakush so bili med februarjem in aprilom 2023 izpuščeni iz centra za pridržanje Guantanamo na Kubi, potem ko so v njem prestali leta samovoljnega pripora.
Nekdanji pripornik Mansoor Adayfi, ki je bil leta 2016 izpuščen v Srbiji, je prvič po 21 letih odpotoval v tujino, in sicer je junija nastopil na zasedanju na Norveškem, potem ko mu je Amnesty International pomagala pridobiti jemenski potni list.
»Rad bi se zahvalil Amnesty International za vso delo, ki so ga opravili v imenu nekdanjih zapornikov Guantanama in v imenu človeštva, saj je Amnesty International ena najpomembnejših sil, ki se bori proti mučenju, zatiranju in nasploh vsem krivicam v svetu,« je dejal Mansoor.
»Za Amnesty International sem prvič slišal v Guantanamu, ko so nam odvetniki_ce prinesli_e poročila in pisma. Ko veš, da je ob tebi nekdo, ki se bori zate in poziva k tvoji izpustitvi, ti to pomaga, da se resnično počutiš kot človek. Daje ti upanje.«
IRAN: Na podlagi skrajno krivičnega sodnega procesa so bili protestniki Arshia Takdastan, Mehdi Mohammadifard in Javad Rouhi obsojeni na smrt, in sicer ker so si upali spregovoriti o 22-letni Mahsi Amini, ki je umrla v pridržanju. Amnesty International se je hitro odzvala in z urgentno kampanjo pozvala k razveljavitvi smrtnih obsodb. Maja 2023 je vrhovno sodišče razveljavilo njihove obsodbe in smrtne kazni. Kasneje istega meseca je Arshijev odvetnik na Twitterju javno delil objavo, da so Arshija izpustili iz zapora proti plačilu varščine.
AVSTRIJA: Kamran Ghaderi in Massud Mossaheb, dva avstrijsko-iranska državljana, ki sta bila samovoljno pridržana v zaporu Evin, sta bila brezpogojno izpuščena 2. junija in sta se končno lahko vrnila domov k svojim družinam na Dunaj. Oba sta bila obsojena na zrežiranih sodnih procesih, na podlagi izsiljenih »priznanj«, ki so bila pridobljena z mučenjem in drugim ponižujočim ravnanjem.
»Ne samo, da ste pomagali razkriti krivico, ki se mi je zgodila; vlili ste mi tudi pogum, ko ste mi dali vedeti, koliko sočutnih in dobrih ljudi je na tem svetu,« je dejal Massud. »Prosim, tudi v prihodnje se zavzemajte za druge!«
ANGOLA: Tanaice Neutro, angolski aktivist, ki svojo glasbo uporablja v znak protesta, je bil januarja 2022 aretiran. Potem ko je bil eno leto brez utemeljitve zaprt, je Amnesty zanj začela kampanjo. Junija 2023 so ga oblasti izpustile.
»Najbolj me navdušuje spoznanje, da za izkazovanje podpore in solidarnosti ni potrebno poznati osebe in da za to zadostuje že njihova zgodba. Mojega moža niste osebno poznali, a ste ga kljub temu podpirali,« je dejala Teresa, Tanaicejeva žena.
Tanaice pa je dejal: »Še vedno ne morem verjeti, da se je največja globalna organizacija za človekove pravice odločila za mojo zgodbo. Hvaležen sem za vso podporo, ki jo je Amnesty dala meni in moji družini.«
Tanaice Neutro
VENZUELA: Carlos Debiais, venezuelski fotograf, ki je bil neupravičeno pridržan od 12. novembra 2021, je bil končno izpuščen iz zapora 6. junija 2023, in sicer po kampanji Amnesty International in njegovih podpornikov_ic. Čeprav je bil Debiais izpuščen, se mora še vedno na vsakih 60 dni zglasiti na sodišču.
»Zahvaljujem se vam v svojem imenu in v imenu moje družine za neverjetno delo, ki ste ga opravili, da ste javno izpostavili moj primer in da ste mi pomagali v neugodni situaciji, v kateri sem se znašel. Na srečo sem zdaj svoboden,« je dejal Carlos. »Hvala celotni družini Amnesty.«
BANGLADEŠ: Bangladeški novinar Shamsuzzaman Shams je bil aretiran v zgodnjih urah 29. marca, potem ko je objavil zgodbo o negativnem vplivu naraščajočih življenjskih stroškov. Za 10 ur je izginil neznano kam, nato pa je policija potrdila, da se nahaja v priporu in da je obtožen na podlagi drakonskega zakona o digitalni varnosti.
Amnesty International je zanj začela nujno akcijo in v njej zahtevala njegovo svobodo 3. aprila 2023 so Shamsu odobrili varščino in ga izpustili iz zapora, kar je bila prelomna poteza, saj se večina zapornikov pred sojenjem znajde v dolgotrajnem priporu. Amnesty International vodi tudi kampanjo proti omenjenemu zakonu o digitalni varnosti in objavlja ugotovitve o stanju in okoliščinah v katerih so ga oblasti obtožile. Še naprej si bomo prizadevali za opustitev vseh obtožb proti Shamsu.
PAKISTAN: Po nezakoniti raciji v domači hiši je bila Mahal Baloch iz Pakistana februarja 2023 pridržana skupaj z svojimi majhnimi otroki in drugimi družinskimi člani. Potem ko je bila njena družina izpuščena, je Mahal ostala v pridržanju brez kakršnekoli obtožbe vse do izpustitve proti varščini maja 2023. Policija je trdila, da je bila Mahal pripadnica oborožene separatistične skupine, ki je pred tem izvedla samomorilske bombne napade, kar naj bi tudi priznala. Med pridržanjem je bila Mahal žrtev zaničevanja, pri čemer so jo oblasti prisilile, da se je pojavljala v televizijskih intervjujih.
Amnesty International je hitro ukrepala in izdala nujni apel za Mahal. Tri mesece po aretaciji so ji odobrili varščino.
Mahal Baloch © Private
SLOKONOŠČENA OBALA: Šestindvajset ljudi, ki so mirno izražali podporo politični stranki nekdanjega predsednika, je bilo marca obsojenih na dve leti zapora zaradi »kršitev javnega reda«. Amnesty International se je javno odzvala na pridržanja in pozvala oblasti, naj protestnikom_cam zagotovijo pravične sodne postopke. Ta kampanja je sprožila množično zanimanje in razburjenje tako v tradicionalnih, kot tudi v sodobnih digitalnih medijih s strani prebivalcev_k Slonokoščene obale. 22. marca so bili aktivisti obsojeni na štiri mesece pogojne kazni in izpuščeni.
EU: Amnesty International se zavzema za večjo podporo Evropske unije (EU) zagovornikom človekovih pravic po vsem svetu kot del zunanje-političnih odnosov držav članic unije. Letos je EU zagotovila dodatnih 30 milijonov evrov za podporo mehanizma EU namenjenega zagovornikom človekovih pravic, ki igra pomembno vlogo pri zagotavljanju pomoči ogroženim zagovornikom_cam človekovih pravic in njihovim družinam. Vzporedno si Amnesty prizadeva, da bi delegacije EU in veleposlaništva držav članic EU širom vsega sveta nudila podporo zagovornikom_cam človekovih pravic in njihovim družinam z opazovanjem sodnih procesov, obiski v zaporih, izjavami za javnost in diplomatskim sodelovanjem z državami nečlanicami EU.
Opazovanje sodnih procesov je igralo pomembno vlogo in doseglo velik učinek v primerih številnih zagovornikov_ic človekovih pravic, vključno s Tanerjem Kılıçom, častnim predsednikom Amnesty International Turčije, in Idil Eser, nekdanjo direktorico Amnesty International Turčije. Njune neutemeljene in politično motivirane obsodbe so bile dokončno razveljavljene junija 2023 po naši globalni kampanji.
TURČIJA: Evropsko sodišče za človekove pravice je maja 2023 razsodilo, da je Turčija kršila pravico do poštenega sojenja in pravico do svobodnega združevanja v primeru Amnesty International Turčije in njenega takratnega predsednika Tanerja Kılıça, ko je leta 2008 organizaciji naložila denarno kazen.
Aktivisti_ke pozivajo k izpustitvi iz zapora Tanerja Kılıça, častnega predsednika Amnesty Turčije. © Amnesty International / Jarek Godlewski
Pozivanje oblasti k odgovornisti
AVSTRALIJA IN NOVA ZELANDIJA: FIFA je 16. marca potrdila, da organizacija Visit Saudi ne bo sponzor Svetovnega prvenstva za ženske, ki je bilo predvideno leta 2023 v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Ti je bila velika zmaga za vse aktiviste_ke ter sedanje in nekdanje športnice, ki so se zavzemale za človekove pravice.
Pred objavo je Amnesty International pozvala novozelandskega ministra za šport Granta Robertsona, naj javno spregovori o grozljivem stanju človekovih pravic v Savdski Arabiji, pri čemer naj od države zahteva konkretne reformo in pritisne na FIFO, naj stori enako. Ta odločitev dokazuje, da so človekove pravice v športu še kako pomembne.
ČILE: Sodišče v Čilu je februarja 2023 ponovno odprlo preiskavo o kršitvah človekovih pravic Moisésa Órdenesa, ki ga je oktobra 2019 med mirnimi demonstracijami fizično napadla skupina karabinjerjev. Decembra lani je državni tožilec zaključil preiskavo, pri čemer je bilo sedem od trinajstih vpletenih policistov obtoženih fizičnega napada, vendar so Moisesova družina in odvetniki menili, da preiskava napada še zdaleč ni bila zadostujoča. Zahvaljujoč pozivom Amnesty International se bo omenjenih sedem policistov tako znova znašlo v preiskovalnem postopku.
PO SVETU: Prednostna naloga AI so prizadevanja za pravičnost, ko gre za zločine zagrešene med oboroženimi konflikti. V zadnjih mesecih je našemu oddelku za krizne razmere skupaj s sodelavci_kami iz drugih sekcij in ekipo za mednarodno pravosodje uspelo zagotoviti dokaze in strokovno pomoč mednarodnim preiskovalnim organom, ki so dokumentirali in sestavljali sezname vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v različnih državah, vključno z Mjanmarom, Sirijo in Ukrajino.
UKRAJINA: Dokazi naših raziskovalnih ekip so prispevali pri izdelavi poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Ukrajini, ki je bilo objavljeno 15. marca. V njem se nahajajo tudi ugotovitve našega odmevnega poročila z naslovom Kot zaporniški konvoj: Ruske prisilne preselitve in zlorabe civilistov v Ukrajini v postopkih ‘filtracije’ (Like A Prison Convoy’: Russia’s unlawful Transfer and Abuse of Civilians in Ukraine During ‘Filtration’).
SLOVAŠKA: Evropska komisija je aprila 2023 sprožila postopek proti Slovaški pred Sodiščem EU, ker še naprej ni uspela učinkovito rešiti problema segregacije pri izobraževanju romskih učencev_k, kar je v nasprotju z Direktivo o rasni enakosti. To je prvič, da je Komisija sprejela odločitev o nespoštovanju pravnih standardov proti kateri koli državi članici zaradi kršitve direktive, ki zagotavlja enakopraven in nediskriminatoren odnos ne glede na raso ali etnično poreklo v primeru dostopa do družbeno-ekonomskih dobrin in storitev.
Amnesty International je skupaj z Evropskim centrom za pravice Romov več let preučevala dejstva in vodila kampanjo proti diskriminatorni segregaciji v izobraževanju v tej državi.
© Tanya Springer
ARGENTINA: Najstnik Blas Correas iz Cordobe v Argentini je 2020 na cesti nepravilno zavil, pri tem pa ga policija ustrelila. Amnesty International zadnja tri leta podpira Blasovo družino, ki želi doseči, da bi bilo pravici zadoščeno. Po sodnem procesu v začetku 2023 sta bila dva izmed vpletenih policistov obsojena na dosmrtno ječo. Ostali bodo morali prestati štiriletno zaporno kazen, dva izmed policistov pa sta bila v postopku oproščena. Sodišče je tudi razsodilo, da je v tem primeru šlo za institucionalno nasilje, pri čemer je ponovilo pozive Amnesty International varnostnim silam, naj izvajajo dosledno usposabljanje osebja.
Mati in brat Blasa Corree v objemu nekaj trenutkov pred razglasitvijo sodbe. © Amnesty International Argentina | Nicolás Bertea
Pravice beguncev_k in migrantov_k
PERU: V veliki zmagi za pravice venezuelskih migrantov_k v Peruju je perujski kongres sprejel zakon, s katerim je preklical neupravičene globe Venezuelcem_kam, ki so prekoračili_e svoje vizume v državi gostiteljici. To je pomenilo, da lahko Venezuelci_ke, ki potrebujejo mednarodno zaščito in želijo ostati v Peruju, dostopajo do programov za urejanje migracij in uživajo boljšo zaščito svojih pravic.
Amnesty International se je odločno zavzela zanje in v njihovem imenu objavila dve poročili, ki izkazujeta pomanjkanje zaščite za Venezuelce_ke v Peruju, zlasti žrtve nasilja na podlagi spola, pri čemer je izdala nujno pobudo za zaščito venezuelskih otrok.
.jpg)
Venezuelski migranti_ke prečkajo mednarodni most Simón Bolivar v Kolumbiji. © Amnesty International/Sergio Ortiz
AVSTRALIJA: Po letih apeliranja bo avstralska vlada končno dovolila 19.000 ljudem, ki so v negotovosti živeli kar 10 let, da postanejo stalni prebivalci in se ponovno združijo s svojimi družinami. To jim bo omogočilo, da bodo zopet videli svoje družine, študirali, potovali in v celoti sodelovali v avstralskem družbeno-političnem življenju.
»Ta reforma je bila že davno potrebna, sedaj pa bo spremenila življenja ljudi, ki že leta živijo pod začasno zaščito,« je dejal Zaki Haidari, borec za pravice beguncev pri Amnesty International Avstralije. »Mnogi ljudje, kot sem jaz, ki so poiskali zatočišče v Avstraliji, živijo tukaj že 10 let, pri tem pa nepotrebno trpijo zaradi ponavljajočih se krutih politik začasne zaščite avstralskih vlad. Organizacija za človekove pravice Amnesty z olajšanjem gleda srečo, ki jo ta sprememba prinaša ljudem.«
Zaki Haidari po desetih letih ponovno s svojo družino.
KANADA: Po pritisku Amnesty International so se Quebec, New Brunswick, Ontario in Saskatchewan pridružili Britanski Kolumbiji, Novi Škotski, Alberti in Manitobi na seznamu kanadskih provinc, ki so prekinile pogodbe z zvezno vlado o pridržanju migrantov_k v provincialnih zaporih.
Odločitve, ki so jih sprejele te štiri province, so spodbudni koraki k odpravi škodljivega sistema. Namesto pridržanja migrantov_k zaradi administrativnih razlogov Amnesty poziva kanadsko agencijo za mejne službe, naj se zanaša na lokalne alternative, ki spoštujejo pravice in temeljijo na skupnosti.
Pravice žensk
ŠVICA: V zgodovinski zmagi za človekove pravice je švicarski nacionalni svet spremenil obstoječo zakonodajo in priznal, da je spolnost proti volji druge osebe posilstvo.
Sprememba pomeni konec zastarele definicije posilstva, ki je zahtevala uporabo fizične sile, grožnje ali prisile in je kot žrtve obravnavala le ženske. Zakon zdaj priznava, da je vsak spolni odnos brez privolitve posilstvo. Amnesty International je v tesnem sodelovanju z aktivisti in aktivistkami neutrudno podpirala to zakonodajno reformo. To je bila ključna zmaga za vse žrtve spolnega nasilja in pomemben korak na poti v boju proti razširjenemu spolnemu nasilju v Švici ter izboljšanju dostopa do pravnega varstva za preživele.
AI je peticijo s 37.000 podpisi predala švicarskemu zveznemu kanclerju – v njej so zahtevali revizijo zastarele švicarske kazenske zakonodaje o spolnem nasilju. Bern, Švica, 28. november 2019. © Philippe Lionnet
IRAN: Naše raziskave, kampanje in zagovorniško delo še naprej pozitivno vplivajo na življenja aktivist_ov za pravice žensk, zaprtih v Iranu. Februarja sta bila Yasaman Aryani in Monireh Arabshahi izpuščeni iz zapora, potem ko sta prestali štiri leta od njune 16-letne kazni. Leta 2019 so jih samovoljno zaprli, ker sta govorila proti iranskim diskriminatornim zakonom o prisilnem pokrivanju. Amnesty International je sprožila nujno kampanjo za takojšnjo izpustitev Yasamana in Monireh, njuna zgodba pa je bila tudi del Amnesty kampanje Pišem za pravice 2019.
Aktivisti_ke pozivajo k izpustitvi iranske aktivistke Yasaman Aryani. © christophemeireis.com
BENIN: V Beninu so v bolnišnici pridržali štiri ženske po porodu, ker niso mogle plačati bolnišničnih stroškov. Amnesty International je pisala oblastem in pozvala k njihovi takojšnji izpustitvi ter poudarila dolžnost države, da zaščiti pravico do zdravja in svobode. Tri dni pozneje so štiri ženske odpustili iz bolnišnice.
EVROPA: Svet EU je 1. junija 2023 odobril pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija). To predstavlja zgodovinski trenutek pri obravnavanju nasilja na podlagi spola v EU, za katerega smo se borili tudi v AI.