Afrika: Države se morajo zavzeti proti smrtni kazni
Amnesty International je ob svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni dejala, da morajo tri države podsaharske Afrike, ki so na pragu odprave smrtne kazni, takoj ukrepati in enkrat za vselej odpraviti smrtno kazen. S tem bodo pokazale pot drugim državam po svetu, da bodo sledile njihovim stopinjam.
Kenija in Zimbabve imata trenutno vložena predloga zakona za odpravo smrtne kazni za vsa kazniva dejanja. Medtem pa se je v Gambiji, ki od leta 2017 dosega stalen napredek proti tej kruti kazni, začela postopek ustavnih sprememb, ki bo med drugim učinkovito odpravil smrtno kazen. Doslej je 24 držav v podsaharski Afriki odpravilo smrtno kazen za vsa kazniva dejanja, dve državi pa sta jo odpravili samo za običajna kazniva dejanja.
»Čeprav je v regiji podsaharske Afrike leta 2023 prišlo do porasta zabeleženih usmrtitev in smrtnih obsodb, imajo Gambija, Kenija in Zimbabve priložnost, da preprečijo ta trend v regiji,« je dejal Oluwatosin Popoola, pravni svetovalec Amnesty International za smrtno kazen.
»Države, ki še vedno uporabljajo smrtno kazen, so izolirana manjšina, medtem ko se svet še naprej odločno odmika od te krute kazni. Več držav bo odpravilo smrtno kazen za vsa kazniva dejanja, bolj osamljene bodo ostale države in šibkejši bo njihov položaj glede smrtne kazni. Večina držav po svetu je odpravila smrtno kazen za vsa kazniva dejanja. Čas je, da se vse države enkrat za vselej odmaknejo od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni.«
Upanje za regijo
Gambija, Kenija in Zimbabve že več kot desetletje niso izvedli usmrtitve, medtem ko je vsaka država v istem obdobju izrekla več smrtnih kazni.
Zadnja znana usmrtitev v Keniji je bila zabeležena leta 1987. Čeprav država nima uradnega moratorija na usmrtitve, ima ustaljeno prakso, da jih ne izvaja. Medtem ko sodišča v Keniji še naprej izrekajo smrtne kazni, država še naprej dobro napreduje proti smrtni kazni. Leta 2023 je bilo odobrenih 606 sprememb smrtne kazni, medtem ko so štirje predlogi zakonov za odpravo smrtne kazni trenutno v obravnavi v parlamentu.
Zadnja znana usmrtitev v Zimbabveju je bila izvedena leta 2005, čeprav sodišča še naprej izrekajo smrtne kazni. Odkar je predsednik Emmerson Mnangagwa novembra 2017 prevzel položaj, je jasno izrazil svoje nasprotovanje smrtni kazni.
»Predsednik Zimbabveja je bil kot mladenič zaradi sodelovanja v osvobodilnem boju Zimbabveja obsojen na smrt zaradi ‘terorizma’. Za las se je izognil usmrtitvi, saj je bil takrat mlajši od 21 let, namesto tega pa so ga obsodili na 10 let zapora. Predsednik ve, kako je biti soočen s smrtno kaznijo, in zdaj ima priložnost zagotoviti, da nihče drug tega ne bo doživel,« je dejal Oluwatosin Popoola.
Decembra 2023 je bil predlog zakona o odpravi smrtne kazni objavljen v uradnem listu v Zimbabveju, vladni kabinet pa je februarja 2024 napovedal podporo zanj. Predlog zakona je trenutno v obravnavi v parlamentu.
Zadnja usmrtitev v Gambiji je bila izvedena leta 2012, ko so s streli usmrtili devet vojakov. Odkar je predsednik Adama Barrow prevzel položaj januarja 2017, Gambija dela izjemne korake v smeri odprave smrtne kazni, saj je država uvedla uradni moratorij na usmrtitve, postala pogodbenica mednarodne pogodbe, katere cilj je odprava smrtne kazni.
Smrtna kazen v letu 2023
Leta 2023 je Amnesty International zabeležila 1153 usmrtitev, kar je 31-odstotno povečanje (270) glede na 883 znanih usmrtitev leta 2022. Letos se je zaskrbljujoč trend nadaljeval s porastom usmrtitev v Iranu in Savdski Arabiji, z odločitvijo Demokratične republike Kongo, da bo nadaljevala z usmrtitvami in dejstvom, da tajvanskemu vrhovnemu sodišču ni uspelo odpraviti smrtne kazni. Vendar pa države v podsaharski Afriki prinašajo kanček upanja na poti k svetovni odpravi smrtne kazni. Do zdaj je smrtno kazen za vsa kazniva dejanja po svetu odpravilo 113 držav.
»Države, ki še vedno ohranjajo smrtno kazen v svoji zakonodaji, se pogosto zatečejo k smrtni kazni, ker verjamejo, da lahko kazen naredi njihove ljudi in skupnosti varnejše. Vendar je to prepričanje napačno. Smrtna kazen nima edinstvenega odvračilnega učinka in krši pravico do življenja, kot je razglašena v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Manjšina držav, ki vztraja pri uporabi te kazni, mora iti v korak s časom in enkrat za vselej odpraviti smrtno kazen,« je dejal Oluwatosin Popoola.
Ozadje
Leta 2023 je Amnesty International dokumentirala močno povečanje uporabe smrtne kazni v podsaharski Afriki. Število zabeleženih usmrtitev se je več kot potrojilo, število smrtnih kazni pa se je povečalo za kar 66 odstotkov. Somalija je bila edina država v regiji, za katero je znano, da je izvajala usmrtitve. Smrtne obsodbe so bile zabeležene v 14 državah, kar je 2 manj kot leta 2022. Štiri države so sprejele pozitivne zakonodajne korake za odpravo smrtne kazni.