Slovenska kazenska zakonodaja trenutno dejanje posilstva dojema kot kaznivo, samo če so prisotni nasilje, grožnje ali prisila. To ni v skladu z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zato slovenske oblasti pozivamo k prenovi te zastarele definicije, tako da bo kaznivo dejanje posilstva opredeljeno po modelu »ja pomeni ja«. Preprosto povedano: če ni privolitve v spolni odnos, gre za posilstvo.
Pozovite k temu tudi vi: pošljite apel takoj zdaj (apel je zdaj zaprt).
Že 15. januarja smo pravosodnemu ministrstvu skupaj s še tremi nevladnimi organizacijami (Društvom Ključ – Centrom za boj proti trgovini z ljudmi, Društvom SOS telefon, Mirovnim inštitutom in Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC) poslali poziv v tej smeri (kliknite za poziv). Po skupnem sestanku pa nas je pravosodno ministrstvo povabilo k pripravi konkretnih predlogov: kliknite tukaj za utemeljitve, ki smo jih 1. marca skupaj poslali Amnesty International Slovenije, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo Ključ, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani , Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenska fundacija za UNICEF.
Slovenija je deficinijo posilstva dolžna urediti tako, da bo utemeljena kot odsotnost privolitve v spolni odnos tudi zato, ker bo s tem izpolnila svoje zaveze iz Istanbulske konvencije (več spodaj).
Privolitev mora biti dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe
Kaznivo dejanje posilstva mora biti opredeljeno kot odsotnost privolitve. Pomembno je, da se privolitev interpretira kot svobodno aktivno sodelovanje in/ali izrecno prostovoljno in svobodno podano soglasje.
Privolitev je lahko dana z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti.
Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen, zgolj zato, ker oseba ne izraža nasprotovanja. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje.
Evropsko sodišče za človekove pravice je že pred 15 leti odločilo, da je odločilni dejavnik pri določanju, ali gre za kaznivo dejanje posilstva, odsotnost privolitve, ne pa dokaz uporabe sile in upiranja.
Skladno s Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (bolj znani kot Istanbulska konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala, bi morala definicija posilstva zajemati vso vaginalno, analno ali oralno spolno penetracijo v telo druge osebe s katerimkoli delom telesa ali predmetom brez njenega privoljenja.
Kaj je privolitev?
Vedeti morate, ali oseba, s katero ga želite imeti, tudi želi spolni odnos z vami.
Privolitev v spolni odnos mora biti prostovoljna in brez prisile. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče NE, še ne pomeni, da privoljuje.
V nasprotju s pričakovanji, da se bo “vzorna” žrtev posilstva bojevala z napadalcem, je bilo ugotovljeno, da je pogost telesni in psihološki odziv v primeru spolnega napada “zamrznitev”, ko žrtev sploh ni sposobna nasprotovati napadu, pogosta je celo nezmožnost premikanja.
Švedska klinična študija iz leta 2017 je ugotovila, da je 70 odstotkov od 298 obravnavanih žensk, ki so bile posiljene, med napadom doživelo “neprostovoljno paralizo”.
Če ne veste, vprašajte. Če ste še naprej v dvomu, nehajte!
Splošno pravilo
Vrsta okoliščin, ko privolitev ne more biti dana svobodno
Številne posebne okoliščine zahtevajo dodatno občutljivost oziroma presojo, npr. problemi z duševnim zdravjem, zloraba alkohola in drog, primeri, ko oseba spi ali je nezavestna, in tudi drugi primeri odvisnosti, recimo finančna odvisnost, in odnosi premoči, vključno s partnerskim razmerjem, kjer vlada nasilje ipd.
Opredelitev posilstva, ki upošteva obstoj določenih okoliščin, namesto da se osredotoča le na dokazovanje pomanjkanja privolitve, preprečuje sekundarno viktimizacijo žrtev, ki je žal v postopkih spolnega nasilja zaradi vseprisotnosti predsodkov v splošni javnosti, zelo pogosta.
Predsodki o spolnem nasilju na ženske, žrtve spolnega nasilja, prelagajo krivdo za to, kar se jim je zgodilo.
Prijave so redke
Prav tako se moramo zavedati, da je prijavljen le majhen del spolnega nasilja. Po evropskih podatkih je vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje. Ena od 20 žensk v EU (5 odstotkov) je bila posiljena, ko je bila starejša od 15 let. Le 15 odstotkov je najbolj resno spolno nasilje svojega intimnega partnerja prijavilo policiji; če napadalec ni bil partner, pa 14 odstotkov. V EU se povprečno prijavi 14 odstotkov posilstev. (Vsi navedeni so podatki Agencije EU za temeljne človekove pravice).
Šokantno: kar 11 odstotkov sodelujočih v raziskavi, ki je leta 2016 merila odnos do nasilja na podlagi spola v EU, je izrazilo mnenje, da prisila v spolni odnos znotraj intimnega razmerja ne bi smela biti nezakonita. (Evrobarometer Evropske komisije).
Več
Pet stvari, ki jih morate vedeti o posilstvu
