Tako imenovano kulturo posilstev, ki normalizira in celo upravičuje spolno nasilje, vključno s posilstvom, krepijo in ohranjajo škodljiva prepričanja in spolni stereotipi.
Posilstvo se lahko zgodi v vseh vrstah okoliščin.
Edini način prepoznave, da ni šlo za posilstvo, je svobodna privolitev, podana z obeh strani.
Kako je oseba oblečena, njeno preteklo vedenje ali če je z nekom poročena, ne odražajo privolitve.
Aktivno razbijajmo mite o posilstvih, ne jih krepiti
Vedeti je treba, da lahko s prizadevanji za “razbijanje” škodljivih prepričanj slednje nehote celo krepimo. S tem, da jim dajemo poudarek, lahko prispevamo k temu, da jih širimo naprej. Tveganje je, da si bodo ljudje zapomnili mit, ne pa to, da smo ga ovrgli.
Če ustvarjate vsebine, razmislite, ali morda vaš izdelek, sporočilo ali komentar nehote uporablja oz. krepi napačne predstave ali stereotipe o spolu, spolnem odnosu, privolitvi ali čem drugem. Če ste v dvomih, se pred njihovo javno objavo posvetujte.
Dejstva v zvezi s pogostimi “miti o posilstvu” in stereotipi
- Edina oseba, ki je kriva za posilstvo, je tista, ki je posilila.
Kako je nekdo oblečen, koliko alkohola je spil_a, s kom je neka oseba šla ven, njeno obnašanje, izbire glede lastnega življenja …: nič od tega ne pomeni, da je posiljena oseba odgovorna za to, da so jo posilili.
- Posilstvo je kršitev telesne celovitosti druge osebe in njene spolne avtonomije. Do tega kaznivega dejanja pride zaradi dejanj posiljevalca, NE žrtve.
To je odgovor na: “Zakaj je pa bila tako oblečena?”; “Ona je flirtala.”; “Tudi če je šlo za posilstvo, si je sama kriva.”; “Spolne delavke ne morejo biti posiljene.” itd.
- Dolžnost obeh strani je preveriti, ali se druga oseba strinja s spolnim odnosom.
Če oseba ni rekla “ne”, to še ne pomeni, da je privolila; samo izrecno izražena privolitev pomeni “ja”.
Več je razlogov, zakaj npr. dekle ne zmore reči “ne”, poleg tega različni ljudje na izkušnjo spolnega nasilja reagirajo različno.
To je odgovor na: “Ni rekla ne.”; “Ni protestirala!”; “Ni bilo nasilja.”
- Večina žrtev posilstev so ženske in dekleta, a žrtev je lahko kateregakoli spola.
To je odgovor na: “Moški ne morejo biti posiljeni.”
- Če greš z nekom na zmenek, domov ali si s to osebo že kdaj imela_ spolni odnos, še ne pomeni, da je bila privolitev podana tudi v nekem drugem primeru.
To je odgovor na: “Prejšnji teden se je pa strinjala s spolnim odnosom, torej velja tudi za danes.”
- Najpogosteje so storilci partnerji, nekdanji partnerji ali prijatelji žrtve.
To je odgovor na: “Največ posilstev zagrešijo tujci oz. nekdo, ki ga žrtev ne pozna, očitno in povsem ‘slab človek’”; “Ne moreš spolno napasti nekoga, s komer si poročen ali z njim hodiš.”
- Najpogosteje se posilstvo zgodi na domu žrtve, v bližini doma ali na domu nekoga, ki ga žrtev pozna.
To je odgovor na: “Veliko ljudi verjame, da se spolno nasilje in posilstva dogajajo samo ponoči, na javnih krajih oz. na prostem, na nekaterih temačnih krajih, kot so ozke ulice, gozdovi, parki …”
- Posilstvo je zločin, ki lahko povzroči velike posledice.
Pogosto se meni, da posilstvo ni “pravi zločin” ali da žrtve posilstvo prijavijo, ker obžalujejo, da so imele spolni odnos. Ni res! To je zločin, ki ima telesne in čustvene posledice ter predstavlja napad na telesno celovitost in spolno avtonomijo.
To je odgovor na: “Gre samo za seks, ki si ga ni želela.”
- Žrtve morajo najti veliko poguma in moči, da napad prijavijo policiji.
Žrtve si zaslužijo, da se jim verjame, dobiti morajo podporo, do katere so upravičene. Prijava mora biti poglobljeno preiskana.
To je odgovor na: “Veliko žrtev laže, da so bile posiljene/nadlegovane in podajajo lažne izjave iz maščevanja ali ker se ne želijo spustiti v zvezo”; “Ženske se rade maščujejo.”
- Večina žrtev posilstva ne prijavi.
Tiste, ki ga prijavijo ali povedo svojo zgodbo, pogosto to storijo več tednov, mesecev ali celo let po samem posilstvu. A ne glede na to je njihova izkušnja še vedno veljavna in pomembna.
To je odgovor na: “Če bi bila res posiljena, bi šla takoj na policijo.”
Več si lahko preberete pod ključnikom #WhyIDidntReport na Twitterju.
- Posilstva so veliko bolj pogosta, kot si ljudje mislijo, in nesorazmerno prizadenejo ženske.
V Evropski uniji je bila 1 od 20 žensk v starosti 15 let in več že posiljena. To je okrog 9 milijonov žensk. Ena od desetih žensk v starosti 15 let in več pa je v EU doživela neko vrsto spolnega nasilje.
To je odgovor na: “Posilstva se ne dogajajo pogosto.”
- Pomembno je, da se zavedamo dimenzije spola pri posilstvih in uporabimo spolno občutljiv pristop, obenem pa upoštevamo specifične potrebe različnih žrtev spolnega nasilja.
Ukrepi, ki lahko opolnomočijo ženske in dekleta, bodo koristili tudi moškim, nebinarnim osebam in ljudem vseh spolov, ki izkušajo spolno nasilje.
To je odgovor na: “Zakaj govorite samo o ženskah? Moški so lahko prav tako posiljeni.”
- Spolne delavke imajo pravico dati ali zavrniti privolitev v vsakršno spolno aktivnost, tako so torej lahko posiljene tako kot vsak drug.
Ko se spolne delavke pogajajo za plačljive spolne usluge, gre za dogovorjeno aktivnost, ne za posilstvo in nasilje.
To je odgovor na: “Spolne delavke ne morejo biti žrtve spolnega napada.”