Nemčija: Obsodba sirskega obveščevalca za zločine proti človeštvu zgodovinska zmaga pravice

Sodišče v Nemčiji je nekdanjega sirskega obveščevalca Anwarja Raslana obsodilo na dosmrtni zapor zaradi zločinov proti človeštvu, vključno z mučenjem, umorom in posilstvom pripornikov v zloglasnem vojaškem zaporu v Damasku.

Pred sodiščem v Koblenzu so se zbrali svojci umrlih v zloglasnem zaporu Al Hatib.
Pred sodiščem v Koblenzu so se zbrali svojci umrlih v zloglasnem zaporu Al Hatib.

Lynn Maalouf iz Amnesty International je dejala:

»Današnja sodba je zgodovinska zmaga. Daje glas več deset tisoč ljudem, ki so bili nezakonito pridržani, žrtve mučenja in spolnega nasilja ter družinam oseb, ki so umrle v sirskih zaporih in centrih za pridržanje. Odločitev sodišča tudi prepoznava sistematično spolno nasilje kot zločin proti človeštvu. To ne bi bilo mogoče brez tistih, ki so si upali deliti svoje zgodbe, sirske civilne družbe in organizacij za človekove pravice, ki so se vsa ta leta vztrajno borili za pravičnosti, resnico in odškodnine.«

»Kazen Anwarja Raslana služi kot opomnik sirski vladi in vsem, ki so nekaznovano zagrešili zločine proti človeštvu, da je pravici lahko zadoščeno.«

»Države po vsem svetu morajo slediti vzoru Nemčije in sprožiti postopke proti ljudem, ki so osumljeni storitve kaznivih dejanj po mednarodnem pravu. Univerzalna sodna pristojnost je edini način za doseganje pravičnosti, saj kazenski pregon v Siriji ne omogoča predložitev zadev mednarodnemu kazenskemu sodišču.«

Nemška in francoska policija sta februarja 2020 aretirali nekdanja sirska obveščevalca Anwarja Raslana in Eyada al-Ghariba. V sojenju, ki se je začelo aprila 2020, sta bila obtožena zločinov proti človeštvu zaradi mučenja pripornikov. Eyad al-Gharib je bil 24. februarja 2021 obsojen na štiri in pol leta zapora zaradi sodelovanja pri mučenju pridržanih protestnikov.

Amnesty International je objavila več poročil, ki dokumentirajo nečloveške razmere v sirskih zaporih. Prisilna izginotja, mučenje in druge oblike slabega ravnanja pa v njih velikokrat vodijo do smrti v priporu. Tudi zunajsodne usmrtitve, ki so posledice nepoštenih sodnih postopkov, so zelo pogoste. To so zločini proti človeštvu. V vseh državah je dovoljena, v nekaterih primerih pa tudi obvezna uporaba načela univerzalne pristojnosti v primeru zločinov proti človeštvu.