V sredo, 12. 11. 2025, je na Trgu republike potekala novinarska konferenca Glasu ljudstva o predlogu Zakona o varnostnih ukrepih. Predstavniki_ce več nevladnih organizacij in civilne družbe smo na njej izkazali zaskrbljenost nad predlogom Zakona o varnostnih ukrepih, ki bi ob sprejetju znižal standarde vladavine prava in posegel v človekove pravice. Poslance_ke smo pozvali, naj ne podprejo predlaganih ukrepov, namesto tega pa naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve. Po novinarski konferenci smo Kabinetu predsednika vlade predali podpise peticije, s katero slovensko vlado pozivamo, naj uredi dostop do vode za romske družine na jugovzhodu Slovenije.
Kaj je na novinarski konferenci povedala direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel?
Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Globoko nas je prizadela smrt očeta, sina, moža, in prizadelo nas je nasilje, ki nima opravičila.
Tragedija je okrepila v celoti utemeljene zahteve, da se dosledno preišče in kaznuje vsa kazniva dejanja ter da se zagotovi varnost vseh. Obsojamo vsakršno nasilje in pozivamo, da se vsa dejanja nasilja in kazniva dejanja preiščejo in kaznujejo, ne glede na etnično pripadnost storilca. To je – in je že doslej bila naloga države.
Hkrati ponovno opozarjamo, da je nesprejemljivo pripisovanje odgovornosti celotni romski skupnosti in s tem napajanje nestrpnosti do družin in posameznikov, ki živijo mirno in si prizadevajo vključiti se v širšo družbo. Med 12.000 Romi in Rominjami, ki živijo v Sloveniji, jih večina živi pošteno življenje, in ta večina si zasluži, da je prepoznana in slišana: ko obsojajo nasilje in ko izrazijo bolečino, da se jih stereotipizira, da se krepi predsodke zoper njih in ko se razpihuje in neti sovražnost.
Ne samo, da ozračje predsodkov in nestrpnosti šibi možnosti za sodelovanje in družbeno vključenost vseh, za uspešno šolanje in zaposlitev; ozračje predsodkov in sovražnosti vedno prinaša tudi tveganje za še več nasilja in na ta način spodkopava prav to, kar si danes vsi želimo – večji občutek in večjo dejansko varnost vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Nataša Posel, direktorica AIS
A posploševanje krivde za posamična kazniva dejanja in stereotipiziranje ni edino, kar skrbi.
Označevati mladoletne nosečnosti za finančni model je brezčutno. Starši so mnogokrat iskali pomoč pri institucijah, ki so bolj ko ne zamahnile z roko, češ da gre za ‘romsko kulturo’. Tudi to je brezčutno – poleg tega, da gre za nevestno in nestrokovno opravljanje dela. Tudi romski starši si zaslužijo, da so slišani.
Ni res, da Romi_nje nočejo delati. Zanje velja enak socialni sistem kot za vse ostale. Mnoge Rome in Rominje noče nihče zaposliti, ko iz priimka ali naslova bivanja razberejo, da so Romi. Mnogi trdo in pošteno delajo, da zaslužijo za preživetje.
In ni res, romski starši ne želijo izobrazbe za svoje otroke. A otroci, ki v šolo vstopijo brez znanja slovenskega jezika, ker v prvih letih življenja niso bili vključeni v dogajanje v širši okolici, ker do njihovega naselja ne pelje niti javni promet, težko sledijo izobraževalnemu procesu. Zaostanki ostajajo še posebej, če prihajajo iz slabih bivanjskih razmer brez vode in elektrike. Danes morajo nekatere družine še vedno nositi vodo za pralne stroje v vedrih iz potokov ali pokopališč, stroje pa nato priklopijo na agregate. Ali pa perejo na roke. Danes so še vedno številne družine, kjer otroci domačo nalogo delajo ob sveči ali bateriji, ali pa starši plačujejo 50 evrov, da sije ena žarnica, ki jo napaja “elektrika na črno”. A vendar mnogi starši vztrajajo in si prizadevajo poslati otroke v šolo z narejenimi nalogami in opranimi oblačili. Te družine si zaslužijo, da so prepoznane.
Ni prav, da je varnost kogarkoli odvisna od tega, v kateri občini nekdo živi. In ni prav, da je dostop do osnovnih dobrin, kot je pitna voda, odvisen od tega, v kateri občini nekdo živi. Ni prav, da je življenjska doba Rominj in Romov 22 let nižja od ostalega prebivalstva.
Razumemo in v celoti podpiramo, da je zagotavljanje varnosti nujno. Vendar pa to ne pomeni, da lahko vlada ali parlament izbirata med varnostjo in spoštovanjem pravnih standardov in človekovih pravic. Ta izbira je lažna, je nestrokovna in je populistična.
Nataša Posel, direktorica AIS
Izjemno nas skrbi, da se je vlada odločila to lažno izbiro prevesti v zakon in v njem nižati standarde pravne države in človekovih pravic.
Predlog Zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga je vlada predala parlamentu, veča pooblastila policije brez upoštevanja standardov človekovih pravic in ustavnih varovalk. Uvaja ukrepe, ki lahko zmanjšajo ali v celoti odvzamejo socialne prejemke; kar bo neizogibno še povečalo revščino med že sedaj najbolj ekonomsko ranljivimi.
Država je odgovorna za zagotavljanje javnega reda in za odzivanje na posamezne nasilne incidente, vendar mora biti posredovanje izvršilne veje oblasti in organov pregona zakonito in strogo sorazmerno z doseganjem legitimnega cilja. Predlagani ukrepi so ciljani na naselja z romskim prebivalstvom in bodo nesorazmerno prizadeli skupnosti, ki že zdaj živijo v izjemni revščini in izključenosti, zato bodo v tem pogledu diskriminatorni. Ker zakon velja za vse, pa bodo zmanjšali obseg svoboščin vsem.
Samo represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti. Delujočo državo, ki ukrepa, potrebujemo tudi pri enakopravnosti v zagotavljanju človekovih pravic za vse.
Poslance in poslanke zato pozivamo, naj ne podprejo ukrepov, ki bodo znižali standarde vladavine prava in posegli v človekove pravice vseh, ampak naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve.
Kabinetu predsednika vlade bomo danes predali tudi 1168 podpisov pod peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalke in prebivalce v Sloveniji in več sto pisem osnovnošolk in osnovnošolcev – s peticijo pa tudi še nadaljujemo.
Človekove pravice so garant varnosti – a zgolj, ko veljajo za vse.
Predaja peticij za dostop do vode
Po novinarski konferenci smo Kabinetu predsednika vlade predali 1168 podpisov pod peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalke in prebivalce v Sloveniji in več sto pisem osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so lani sodelovali v naši akciji Pišem za pravice.
Hvala vsem, ki ste sodelovali!
Peticijo lahko še vedno podpišete
dostop do vode je človekova pravica
