Okoli 120 mladih iz ljubljanske gimnazije Vič smo 21. in 28. januarja v okviru Pravnih sprehajalnic peljali na policijsko postajo, ustavno sodišče in v medijsko hišo N1.
Ta konkretna pravna sprehajalnica je bila ustavnopravna, sicer pa v projektu, ki ga izvajamo pod okriljem Pravne mreže za varstvo demokracije, izvajamo še druge tematske sprehajalnice, med drugim kazensko, družinsko-dedno, potrošniško in delovnopravno. V tem šolskem letu smo jih skupno izpeljali že 16. Ob Ljubljani še v Celju, Mariboru, na Ptuju, Kopru in Murski Soboti.
Mladim je direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel uvodoma predstavila pomen protestov pri uresničevanju in varstvu človekovih pravic. Pravica do protesta je v slovenski ustavi zagotovljena v okviru členov, ki opredeljujeta svobode izražanja in pravice do zbiranja in združevanja. Izpostavila je tudi, da država ne sme zgolj dopuščati protestov, temveč ima tudi obveznost, da jih aktivno omogoča.
Na policiji o njihovi vlogi pri zagotavljanju uresničevanja pravice do protesta
V delavniškem delu sprehajalnice so si dijaki_nje ogledali fotografije protestov in o njih razpravljali v skupinah. Pri tem so obravnavali primere protestov iz Slovenije in tujine ter razmišljali in razpravljali o pomenu pravice do protesta in njeni vlogi pri doseganju družbenih sprememb ter krepitvi varstva človekovih pravic.
Na policiji so predstavili pomen javnih shodov ter vlogo policije pri zagotavljanju uresničevanja pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja. Pojasnili so, da slovenska zakonodaja dopušča tako organizirane kot neorganizirane shode. Organiziran shod je treba predhodno prijaviti na pristojni policijski postaji, saj to policiji omogoča učinkovitejše zagotavljanje varnosti ter varstvo pravic vseh udeležencev. Podrobneje so predstavili postopek prijave shoda, vlogo organizatorja in vodje rediteljev, hkrati pa sta opozorila na različne situacije, ki se lahko pojavijo med shodi, in na načine, kako se policija nanje odziva med njihovim potekom.
Dijake sta 21. januarja na Policijski postaji Ljubljana Center sprejela in nagovorila pomočnik komandirja Daniel Vedernjak in policijski inšpektor iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik; v izvedbi 28. januarja pa Jure Miklavič, namestnik komandirja policijske postaje Ljubljana Center, ter Uroš Turk, pomočnik komandirja policijske postaje Ljubljana Center.
Želiš izvedeti več?
Izobražuj se na Akademiji Amnesty
Na ustavnem sodišču z ustavno sodnico Kogovšek Šalamon
Druga postaja Pravne sprehajalnice je bilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tam je ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon predstavila pomen in vlogo ustavnega sodišča, njegove pristojnosti ter postopek imenovanja ustavnih sodnikov. Poudarila je, da je ustavno sodišče v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. Predstavila je tudi sestavo ustavnega sodišča, in sicer da devet sodnic_kov na predlog predsednice oziroma predsednika republike izvoli Državni zbor RS.
Posebej je izpostavila dva temeljna postopka, in sicer presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov ter odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Predstavila je tudi več konkretnih primerov, tudi iz obdobja epidemije covida-19, ki so pomembni za razumevanje svobode izražanja, pravice do protesta, svobode gibanja ter pravice do zdravega življenjskega okolja. Na njihovi podlagi je pojasnila pomen načela zakonitosti ter predstavila test sorazmernosti kot ključno merilo ustavnosodne presoje v primerih posegov v ustavno varovane pravice.
Dr. Kogovšek je podrobneje predstavila tudi odločanje ustavnega sodišča v primeru Grims proti Mladina, ki je končni epilog dobil šele letos – v korist Mladine – ter splošne prepovedi protestov v času korone, kjer je ustavno sodišče presodilo, da je bila splošna prepoved protestov nesorazmeren poseg v pravico do protesta.
Na medijski hiši N1o pomenu medijske svobode
Novinarki in urednici N1 Suzana Lovec (21. januarja) in Neda Došenović (28. januarja) sta na tretji postaji Pravne sprehajalnice predstavili delo novinarjev ter pojasnili, kako so organizirani prostori in kako poteka vsakodnevno delo v hiši. Dijaki so se seznanili s številnimi vidiki novinarskega poklica, med drugim s pomenom medijske svobode, pravico javnosti do obveščenosti ter odgovornostjo novinarjev pri varovanju svojih virov. Spoznali pa so tudi delo N1 kot digitalnega medija ter več o dinamiki med poročanjem in mnenjskimi vsebinami.
Pogovarjali so se tudi o aktualnih družbenih vprašanjih, kot so sovražni govor, in o različnih izzivih, s katerimi se novinarji srečujejo pri svojem delu, vključno z različnimi oblikami pritiskov ter o tem, kako se nanje odzivajo. Obravnavana je bila vloga novinarstva kot stebra informirane družbe ter vpliv strateških tožb zoper sodelovanje javnosti (t. i. SLAPP tožbe iz angleškega izraza strategic litigation against public participation) na vsakodnevno delo novinarjev. S SLAPP tožbami želijo podjetja ali politiki in oblastniki utišati legitimne kritike (novinarje, medije, nevladne organizacije, žvižgače, akademike in aktiviste) z zlorabo prava.
Dijaki_nje so tako dobili celovit vpogled v zahtevnost in odgovornost novinarskega poklica ter v pomen neodvisnega in etičnega novinarstva.
Iskreno se zahvaljujemo vsem trem ustanovam in vsem sodelujočim, ki so nam znova pomagali, da smo mladim na sprehajalnici približali pravne vsebine na razumljiv in dostopen način. Mladim pa za njihov velik interes za to pomembno temo.
te zanima stanje pravice do protesta v Evropi?
Preberi poročilo Amnesty International.
Amnesty International Slovenije je soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. Vsebina izraža mnenje Amnesty International Slovenije in ne predstavlja uradnega stališča MJU.