Letno poročilo Amnesty International The State of the World’s Human Rights vsebuje informacije o 155 državah, pet regionalnih pregledov in svetovno analizo, pa tudi predgovor generalne sekretarke Agnès Callamard, ki v svojih besedah poda pregled stanja človekovih pravic. Svetovna analiza se osredotoča na štiri področja, ki na svetovni ravni izpostavljajo številne trende, ki so zabeleženi v poročilu:
- ravnanje s civilisti v oboroženih spopadih, kot da so pogrešljivi,
- vedno večje nasprotovanje pravičnosti na področju spolov,
- neenakomeren vpliv ekonomskih kriz, podnebnih sprememb in degradacije okolja na najbolj marginalizirane skupnosti,
- nevarnosti novih in že obstoječih tehnologij, vključno z generativno umetno inteligenco.
Amnesty International ocenjuje, da so ti izzivi najbolj kritični za človekove pravice po svetu v letu 2024 in naprej.
Medtem ko vlade in korporacije brezsramno kršijo pravila, Amnesty International opozarja, da smo v prelomnem trenutku za mednarodno pravo.
- Močne vlade so človeštvo pahnile v obdobje brez učinkovite mednarodne vladavine prava, za kar plačujejo najvišjo ceno civilisti, ujeti v konflikte.
- V letu, ko bodo v številnih državah prelomne volitve, se hitro spreminjajoči umetni inteligenci dopušča ustvarjanje plodnih tal za rasizem, diskriminacijo in razdore.
- Ljudje po vsem svetu so se mobilizirali v največjem številu doslej, da bi se uprli tem zlorabam ter zahtevali zaščito človekovih pravic in spoštovanje naše skupne človečnosti.
»Svet žanje grozljive posledice konfliktov, ki se stopnjujejo, in skorajšnjega razpada mednarodnega prava,« je dejala Amnesty International ob objavi letnega poročila o stanju človekovih pravic po svetu (The State of the World’s Human Rights). Ta prinaša oceno stanja človekovih pravic v 155 državah v letu 2023, med njimi tudi Slovenije.
Amnesty International je opozorila, da lahko hitro napredovanje umetne inteligence pospeši razpad vladavine prava. Če bo reguliranje še naprej zaostajalo za napredkom na tehnološkem področju, predstavlja umetna inteligenca skupaj s prevlado tehnoloških velikanov (Big Tech) nevarnost za »super pospešek« kršenja človekovih pravic.
Poročilo Amnesty International naslika težko podobo: alarmantno zatiranje človekovih pravic in široko razširjeno kršenje mednarodnih pravil, do česar prihaja sredi povečevanja neenakosti po svetu, tekmovanja velesil za prevlado in poglabljanja podnebne krize.
generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard.
»Očitno neupoštevanje mednarodnega prava s strani Izraela potencirajo njegove zaveznice, ki niso sposobne zaustaviti neopisljivega prelivanja krvi civilistov v Gazi. Prav mnoge izmed teh zaveznic so po drugi svetovni vojni ta pravni sistem pomagale vzpostaviti.
Ob nadaljevanju agresije Rusije nad Ukrajino, vedno večjemu številu oboroženih spopadov in množičnih kršitvah človekovih pravic, na primer v Sudanu, Etiopiji in Mjanmaru – je svetovni red, ki temelji na pravilih, v nevarnosti, da se sesuje.«
Ravnanje v nasprotju z zakoni, diskriminacija in nekaznovanost tako v konfliktih kot tudi sicer je omogočila nenadzorovana uporaba novih, pa tudi že poznanih tehnologij, ki jih vojske ter akterji s sveta politike in korporacij sedaj že rutinsko uporabljajo kot orožje. Platforme tehnoloških velikanov prilivajo olja na ogenj konfliktov. Vohunska programska oprema in orodja za množični nadzor posegajo v temeljne pravice in svoboščine, vlade pa uporabljajo avtomatizirana orodja, katerih cilj so najbolj marginalizirane skupine v družbi.
»V vedno bolj negotovem svetu nenadzorovanega širjenja in rabe tehnologij, kot so generativna umetna inteligenca, prepoznavanje obraza in vohunska programska oprema, lahko te postanejo pogubni nasprotniki, zaradi katerih se kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic v izjemni meri množijo in krepijo,« pravi Agnès Callamard.
»V prelomnem letu pomembnih volitev v vrsti držav sveta in ob soočanju z vedno vplivnejšim lobiranjem proti regulacijam, ki ga poganjajo in financirajo akterji s področja tehnoloških velikanov, predstavljajo ti zlonamerni in neregulirani tehnološki napredki izjemno nevarnost za nas vse. Mogoče jih je izkoriščati kot orožja diskriminacije, širjenja napačnih informacij in razdora.«
Kadar države prezirajo mednarodno pravo, najvišjo ceno plačajo civilisti
Poročilo Amnesty International nedvoumno pokaže izdajo načel človekovih pravic s strani današnjih voditeljev držav in institucij. Dejanja številnih vplivnih držav so ob soočanju z vedno številnejšimi konflikti še bolj okrnila verodostojnost multilateralizma in spodkopavala svetovni red, ki temelji na pravilih in je bil prvič uveljavljen leta 1945.
V konfliktu, ki je zaznamoval leto 2023 in ki mu ni videti konca, se izraelska vlada v Gazi norčuje iz mednarodnega prava, dokazi vojnih zločinov pa se kopičijo. Na grozovite napade Hamasa in drugih oboroženih skupin 7. oktobra so se izraelske oblasti odzvale z nepopustljivimi zračnimi napadi na poseljena civilna ozemlja, v katerih pogosto pomrejo celotne družine, prisilno je bilo razseljenih skoraj 1,9 milijona Palestincev in kljub vedno večji lakoti v Gazi omejujejo dostop nujno potrebne humanitarne pomoči.
Letno poročilo opozarja na brezsramno uporabo pravice veto s strani ZDA, ki so Varnostni svet ZN mesece hromile pri sprejemanju nujno potrebne resolucije za prekinitev ognja, obenem pa Izrael še naprej oborožuje z orožjem, s katerim slednji zelo verjetno izvaja vojne zločine. Prav tako Amnesty poudarja groteskna dvojna merila evropskih držav, kot sta Velika Britanija in Nemčija, ki sicer utemeljeno nasprotujejo vojnim zločinom Rusije in Hamasa, vendar v tem konfliktu istočasno podpirajo dejanja oblasti Izraela in ZDA.
»Ker je mednarodna skupnost osupljivo nezmožna zaščititi na tisoče civilistov, med katerimi je grozljivo veliko otrok, pred smrtjo v zasedeni Gazi, postaja kristalno jasno, da institucije, ki naj bi ščitile civiliste in ohranjale človekove pravice, ne služijo več svojemu namenu. Kar smo videli v letu 2023, potrjuje, da je veliko vplivnih držav opustilo temeljni vrednoti človečnosti in univerzalnosti, ki sta sestavni del Splošne deklaracije človekovih pravic,« je povedala Agnès Callamard.
Poročilo prav tako dokumentira očitno kršenje pravil ruskih sil med njihovo celovito invazijo nad Ukrajino, ki še traja. Izpostavlja neselektivne napade na gosto poseljena civilna območja in infrastrukturo za izvoz elektrike in žita ter mučenje in drugo trpinčenje vojnih ujetnikov. K temu sodi tudi močno onesnaževanje narave z dejanji, kakršno je bilo menda namerno uničenje jeza Kahovka, za katerega mnogi verjamejo, da so ga uničile ruske sile.
Tudi vojska Mjanmara in z njo povezane milice so izvajale napade nad civilisti, pri čemer so samo v letu 2023 pobile več kot tisoč ljudi. Ne mjanmarska vojska ne ruske oblasti se niso zavezale k preiskavi navedb o hudih kršitvah. Obe je finančno in vojaško podpirala Kitajska.
Ne sudanska vojska ne paravojaške sile za hitro posredovanje (RSF), ki se v Sudanu vojskujejo, niso izkazovale pretirane skrbi za mednarodno humanitarno pravo, ko so izvajale tako ciljno usmerjene kot neselektivne napade, v katerih so umirali in bili ranjeni civilisti. Poleg tega so izstreljevale eksplozivno orožje iz gosto poseljenih sosesk, zaradi česar je v letu 2023 umrlo 12.000 ljudi. To je povzročilo največjo krizo razseljevanja na svetu, saj je bilo več kot osem milijonov ljudi prisiljenih pobegniti. Ne kaže, da bi se konflikt približeval koncu, zato je nevarno blizu možnost, da se že mesece trajajoča kriza pomanjkanja v Sudanu prelevi v lakoto.
Nevarnosti tehnologije, ki se uporablja za podpihovanje sovraštva, razdorov in diskriminacije, v času prelomnih volitev v svetu
Amnesty International je odkrila, da politični akterji marsikje po svetu krepijo svoje napade na ženske, pripadnike_ce skupnosti LGBT ter marginalizirane skupnosti, ki so v preteklosti bili njihovi grešni kozli za doseganje političnih oziroma volilnih ciljev. Nove in že obstoječe tehnologije čedalje bolj služijo kot orožje, s pomočjo katerega te represivne politične sile širijo lažne informacije, ščuvajo skupnosti druga proti drugi ter napadajo manjšine.
Poročilo prav tako opozarja na razširjeno uporabo že obstoječih tehnologij za utrjevanje diskriminatornih politik. Države, kot so Argentina, Brazilija, Indija in Velika Britanija, čedalje pogosteje izkoriščajo tehnologijo prepoznavanja obraza za nadziranje javnih protestov in športnih dogodkov ter diskriminiranje marginaliziranih skupnosti, predvsem migrantov in beguncev. Primer tega je odgovor newyorške policije na tožbo Amnesty International leta 2023, v katerem je razkrila, da je s pomočjo te tehnologije nadzirala proteste gibanja Black Lives Matter, ki so se odvijali v mestu.
Zlonamerna uporaba prepoznavanja obraza je razširjena tudi na Zahodnem bregu na Zasedenih palestinskih ozemljih, kjer Izrael s tem krati svobodo gibanja in ohranja sistem apartheida.
V Srbiji je po uvedbi polavtomatiziranega sistema za socialno pomoč na tisoče ljudi izgubilo dostop do življenjsko pomembne socialne podpore. To je prizadelo predvsem romske skupnosti in osebe s posebnimi potrebami ter pokazalo, kako lahko nenadzorovana avtomatizacija le še poveča neenakost.
Ob milijonih, ki bežijo pred konflikti po svetu, Amnesty v letnem poročilu opozarja tudi na uporabo tehnologij za upravljanje migracij in krepitev mejnega nadzora, med drugim digitalnih alternativ pridržanju, tehnologij za eksternalizacijo meja, programske opreme za obdelavo podatkov, biometrije in sistemov za algoritemsko sprejemanje odločitev. Širjenje teh tehnologij ohranja in povečuje diskriminacijo, rasizem ter neenakomeren in nezakonit nadzor ljudi, ki so temnejše polti.
Vohunska programska oprema v veliki meri ostaja neregulirana, kljub dolgotrajnim dokazom o kršenju človekovih pravic, ki jih povzroča. Njene tarče so večinoma izgnani aktivisti_ke, novinarji_ke in zagovorniki_ce človekovih pravic. Leta 2023 je Amnesty International odkrila uporabo vohunske programske opreme Pegasus proti novinarjem in aktivistom civilne družbe v državah, kot so Armenija, Dominikanska republika, Indija in Srbija, medtem ko se je regulirana vohunska oprema s sedežem v EU in njeno regulacijo prosto prodajala v države po vsem svetu.
V zadnjem letu je hitro napredovanje generativne umetne inteligence spremenilo stopnjo nevarnosti, ki ga predstavlja nabor že obstoječih tehnologij – od vohunske programske opreme do avtomatizacije držav in presenetljivo hitro razvijajočih se algoritmov družabnih omrežij.
Ob th vrtoglavih napredkih njihova regulacija v veliki meri stagnira. Znak, da vsaj evropski snovalci politik začenjajo ukrepati, je prelomni Akt o digitalnih storitvah, ki je vstopil v veljavo februarja 2024 in velja za vso Evropsko unijo. Sicer je nepopoln in necelovit, a je vseeno sprožil nujno potrebno svetovno razpravo o regulaciji umetne inteligence.
Vlada velik razkorak med tveganji, ki jih predstavlja nenadzorovano napredovanje tehnologij, in tem, kakšna bi morala biti regulacija in zaščita. To napoveduje prihodnost, ko bo vse postajalo še slabše, če ne bomo omejili nebrzdanega širjenja neregulirane tehnologije.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Amnesty International je razkrila, da so Facebookovi algoritmi prispevali k etničnemu nasilju v okviru oboroženih spopadov v Etiopiji. Gre za odličen primer tega, kako tehnologija služi kot orožje, ki predvsem v negotovih časih ščuva skupnosti eno proti drugi.
Amnesty International predvideva, da se bodo te težave v prelomnem letu volitev še poglobile, saj bodo poslovni modeli nadzora, ki so sestavni del velikih platform družbenih omrežij, kot so Facebook, Instagram, TikTok in YouTube, omogočali kršitve človekovih pravic v kontekstu volitev.
»Videli smo, kako algoritmi družbenih omrežij, ki so optimizirani, da bolj kot karkoli drugega spodbujajo ‘zavzetost’ uporabnikov, krepijo in širijo sovraštvo, diskriminacijo in napačne informacije. Predvsem v času povečane politične občutljivosti ustvarjajo neskončen in nevaren povratni tok informacij. Orodja lahko v le nekaj sekundah ustvarijo umetne fotografije, zvočne in video posnetke ter na veliko ciljajo točno določene skupine, volilni predpisi pa še ne dohajajo te nevarnosti. Doslej smo videli preveč govorjenja in premalo dejanj,« je dejala Agnès Callamard.
Novembra se bodo ameriške predsedniške volitve odvijale v okviru vedno večje diskriminacije, nadlegovanja in zlorabljanja marginaliziranih skupin, vključno z LGBTI osebami, na družbenih omrežjih. Množijo se tudi grozilne in ustrahovalne vsebine proti splavu.
Letos bo v indijskih volitvah volila več kot milijarda ljudi, medtem ko se prav tam odvijajo napadi na miroljubne proteste in sistematična diskriminacija verskih manjšin. Leta 2023 je Amnesty International razkrila, da so bili pomembni indijski novinarji žrtev vohunske programske opreme, tehnološke platforme pa so postale politična bojišča.
»Politiki že dolgo manipulirajo z retoriko tipa ‘mi proti njim’, da bi si pridobili glasove in se izognili utemeljenim vprašanjem o ekonomskih in varnostnih grožnjah. Videli smo, kako se diskriminacija ukoreninja s pomočjo nereguliranih tehnologij, kakršna je prepoznavanje obraza. Poleg tega poslovni model tehnoloških velikanov, ki temelji na nadzoru, doliva olja na ta sovražni ogenj in s tem pušča prosto pot tistim, ki imajo zlobno namero, da nadlegujejo, razčlovečijo in širijo nevarne ideje, da bi si utrdili vpliv ali pridobili volivce. Gre za srhljivo napoved tega, kar prihaja, saj tehnološki napredki vztrajno prehitevajo zagotavljanje odgovornosti,« pravi Agnès Callamard.
Svetovna mobilizacija, kakršne še ni bilo
»Videli smo, kako so nas dejanja vplivnih državnih in nedržavnih akterjev pahnila še globlje v razdejanje sveta, ki je brez učinkovitih pravil in v katerem je postalo standard neusmiljeno služenje z revolucionarno tehnologijo brez učinkovitega upravljanja. Toda četudi številne vlade niso upoštevale mednarodnega prava, so druge mednarodne ustanove pozivale, naj uveljavljajo vladavino prava. In četudi se mnogi svetovni voditelji niso zavzemali za človekove pravice, so bili številni ljudje takoj pripravljeni oditi na shode, protestirati in podpisovati peticije za prihodnost, v kateri bo več upanja,« je dejala Agnès Callamard.
Konflikt med Izraelom in Hamasom je spodbudil proteste po vsem svetu. Ljudje so že veliko prej kot marsikatera vlada zahtevali prekinitev ognja in konec grozljivega trpljenja Palestincev v Gazi, pa tudi osvoboditev vseh talcev, ki so jih zajeli Hamas in druge oborožene skupine. Ljudje v ZDA, Salvadorju in na Poljskem pa so se podali na ulice, da bi zahtevali pravico do splava, kot odziv na krepitev nasprotovanja spolni pravičnosti. Na tisoče ljudi po vsem svetu se je pridružilo gibanju Fridays For Future (Petki za prihodnost), ki ga vodijo mladi in ki poziva k pravičnemu in čimprejšnjemu prenehanju uporabe fosilnih goriv.
Neutrudno izvajanje kampanj je v letu 2023 prav tako prispevalo k več pomembnim zmagam za človekove pravice. Po prizadevanjih tajvanskega gibanja #MeToo in drugih organizacij civilne družbe za odpravo spolnega nasilja na spletu je vlada sprejela amandma k zakonu o preprečevanju spolne zlorabe.
Kljub temu, da se niso dogovorile glede vsega, kar bi bilo treba, so se države na Konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah COP28 strinjale glede »preusmeritve stran od« fosilnih goriv, kar je bilo tudi prvič, da so bila fosilna goriva omenjena v odločitvi COP.
V Turčiji so bili po letih prizadevanj končno oproščeni štirje zagovorniki človekovih pravic v primeru Buyukada – Taner Kılıç, İdil Eser, Özlem Dalkıran and Günal Kurşun – ki so bili julija 2020 obsojeni na podlagi neutemeljenih obtožb.
Še eden izmed mnogih primerov je izpustitev afganistanskega aktivista za izobrazbo Matiullaha Wese, ki je bil po mesecih prizadevanj izpuščen oktobra 2023. V zaporu je preživel skoraj sedem mesecev, ker se je zavzemal za pravico deklic do izobrazbe in kritiziral politiko talibanov, ki dekletom prepoveduje srednješolsko izobraževanje.
Pravica do protesta je ključnega pomena za razkrivanje zlorab in zagotavljanje odgovornosti voditeljev. Ljudje so zelo jasno pokazali, da si želijo človekovih pravic; odgovornost vlad pa je, da pokažejo, da so prisluhnile.
Agnès Callamard
»Glede na trenutno mračno situacijo po svetu so potrebni nujni ukrepi, ki bi lahko oživili in obnovili mednarodne institucije, katerih namen je varovanje človečnosti. Varnostni svet ZN je treba preurediti, da stalne članice ne bodo mogle več nenadzorovano uveljavljati svoje pravice veta in s tem onemogočati zaščito civilistov ter krepiti svojih geopolitičnih zavezništev. Prav tako morajo vlade sprejeti močne zakonodajne in regulativne ukrepe in s tem nasloviti nevarnosti in škodo, ki jih povzročajo tehnologije umetne inteligence, ter obvladati tehnološke velikane.
