S 1. avgustom 2014 začenja veljati Istanbulska konvencija, to je novo evropskega orodje kontinenta za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti temu nasilju. Konvencijo je maja 2011 sprejelo vseh 47 članic Sveta Evrope, med njimi tudi Slovenija.
Naša država je pogodbo že septembra 2011 podpisala, a je žal še ni ratificirala, torej prenesla v naš notranji pravni red. Za to tematiko pomembna ministrstva – pravosodno, zunanje ter za delo, družino in socialne zadeve – smo v Amnesty International Slovenije pred uveljavitvijo Istanbulske konvencije poznali, naj jo Slovenija čim prej tudi ratificira. K temu sicer Amnesty International poziva vlade po vsej Evropi, pa tudi Evropsko unijo.
Gre za prvo pogodbo na evropski ravni, ki izrecno obravnava nasilje nad ženskami in nasilje v družini oz. zasebnih odnosih. Konvencija določa najnižje standarde glede preprečevanja, zaščite, kazenskega pregona in razvijanja integriranih pristopov.
Države, ki ratificirajo pogodbo, so zavezane ščititi žrtve nasilja in jim nuditi podporo. Vzpostaviti morajo tudi storitve, kot so telefonske številke za pomoč, varne hiše, zdravstvene storitve, svetovanje in pravni pomoč.
Pri ratifikaciji in uresničevanju Istanbulske konvencije ne gre za to, da bi ženskam dali posebne pravice – gre za popravo obstoječih krivic in preprečevanje nadaljnjih kršitev človekovih pravic žensk.
Evropa se mora zbuditi in ukrepati!
Številne ženske v Evropi tiho trpijo pretepanje, posilstva, nadlegovanje ali pa so podvržene obrezovanju (pohabljenju) njihovih spolnih organov: v razmerah, ki jih dojemajo za brezupn
Države morajo zagotoviti razmere, v katerih bodo ženske imele nadzor nad lastnimi življenji, ter sprejeti ukrepe, ki bodo ženskam in dekletom zagotovili varnost. Določiti morajo jasne politike, na podlagi katerih bodo žrtvam nasilja zagotovile popravo krivic, kaznovale storilce in preprečile nadaljnje zlorabe. Če so se zgodili nasilni napadi ali je ženska v nevarnosti, da do njih pride, morajo države žrtvam in pričam zagotoviti zaščito in podporo pri tem, da si na novo zgradijo življenje.
V vseh državah članicah Sveta Evrope predstavlja telesno, spolno in psihološko nasilje nad ženskami veliko črno packo z vidika spoštovanja človekovih pravic.
Novo poročilo EU kaže, da je v 28 državah članicah EU ena od treh žensk po 15 letu starosti utrpela telesno in/ali spolno nasilje. To pomeni, da je bilo 62 milijonov žensk posiljenih, pohabljenih, nadlegovanih, pretepenih ali ubitih. Poročilo je v angleščini dostopno tukaj: Violence against women: an EU-wide survey. Main results report
56 odstotkov Belgijcev ve za vsaj eno osebo, ki je utrpela hudo spolno nasilje – to je tista kršitev človekovih pravic, ki pogosto ni prijavljena zaradi obstoječih predsodkov ali družbene stigme.
Ocenjuje se, da je zgolj v EU približno pol milijona žensk in deklet, ki so jim z obrezovanjem pohabili spolne organe. Dodatnih 180.000 pa jih je vsako leto v nevarnosti te oblike nasilja nad ženskami in dekleti. Največ žensk, ki izvirajo iz držav, kjer izvajajo spolno obrezovanje deklet, živi v Veliki Britaniji, Italiji, Franciji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Švedskem in v Belgiji. Ta nezakonit poseg ima škodljive posledice za zdravje in splošno počutje žensk, pa tudi na njihovo sposobnost, da dosežejo vse svoje potenciale.
Tudi če so ženske in dekleta žrtve nasilja zunaj meja Evrope, so kljub temu upravičene do mednarodne zaščite. Sem sodi tudi obravnava begunk, ki na primer pobegnejo pred spolnim obrezovanjem ali prisilno poroko.
Katere ukrepe bodo morale sprejeti države, ki jih zavezuje konvencija?
- Nasloviti spolne stereotipe ter promovirati spremembe v odnosu in stališčih o vlogi žensk in deklet v družbi.
- Usposobiti strokovnjake in strokovnjakinje za delo z žrtvami nasilja in ženskami, ki so v nevarnosti nasilja, ter tesno sodelovati s specializiranimi nevladnimi organizacijami.
- Ženskam in dekletom zagotoviti splošne in specialistične podporne storitve, ki so ustrezen in dostopne, vključno s fizično in psihološko podporo, varnimi hišami, centri za boj proti spolnemu nasilju ter brezplačne telefonske linije za pomoč 24 ur na dan.
- Razviti azilni sistem, ki je občutljiv na spol: obveza »ščititi« pokriva tudi pravico do mednarodne zaščite. Dekleta in ženske, ki v neki državi trpijo nasilje na podlagi spola, lahko poiščejo zaščito v drugi državi, če njihova lastna ne prepreči pregona ali ne zagotovi ustrezne zaščite in učinkovite poprave krivic.
Več o konvenciji
Več kot tri četrtine držav članic Sveta Evrope je Istanbulsko konvencijo podpisalo (36 od 42); 14 pa jo je tudi že ratificiralo: Albanija, Andora, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Danska, Francija, Italija, Malta, Portugalska, Srbija, Španija, Švedska in Turčija. V prihodnjih mesecih bo vzpostavljen mehanizem za monitoring izvajanja konvencije s strani držav članic.
Amnesty International je pomembno sodelovala pri postopku priprave osnutka konvencije s tem, da smo zagotovili informacije, ki so temeljile na izkušnjah nevladnih organizacij, ki delajo z žrtvami nasilja, pa tudi informacije o najboljših praksah, obstoječih zavezah na podlagi mednarodnega prava človekovih pravic in standardov. Pogodba je tako odsev osnovnih mednarodnih standardov pa tudi stališč civilne družbe.