- Ženske in dekleta posebej občutijo posledice razpadajočega zdravstvenega sistema in množičnih razselitev
- Zdravstvene delavke in delavci opisujejo eksponentni porast poporodnih in materinskih zdravstvenih težav
- Ženske, obolele zaradi raka in s smrtonosnimi boleznimi, nimajo dostopa do redne zdravstvene oskrbe
- Ponavljajoče se zapiranje prehoda Rafa še zmanjšuje že tako omejeno pomoč in zdravstvene evakuacije
29 mesecev uničujočih in večplastnih posledic izraelskega nadaljujočega se genocida je ženske in dekleta v Gazi potisnilo na rob preživetja, je danes opozorila Amnesty International.
Medtem ko Izrael namerno vzpostavlja življenjske pogoje, ki prinašajo fizično uničenje palestinskega prebivalstva v Gazi, so ženske večkratno izpostavljene posledicam, ki ogrožajo njihova življenja in so posledica nadaljujočega se množičnega prisilnega razseljevanja, uničenja reproduktivne, materinske in poporodne zdravstvene oskrbe, prekinitve zdravljenj kroničnih bolezni, vključno z rakom, povečane izpostavljenosti boleznim in nedostojnim in nevarnim pogojem življenja; kot tudi resne fizične in duševne poškodbe.
Vse to še zaostrujejo izraelske nadaljujoče se omejitve, tako da v Gazo ne morejo priti predmeti in sredstva, nujna za preživetje civilistov, vključno z zadostno hrano, zdravili, zdravstveno opremo in pripomočki, materiali za zagotovitev zatočišč in orodij za čiščenje vode in odvoz ruševin, neeksplodiranega orožja in smeti. Izrael vzdržuje te omejitve med preprečevanjem zdravstvenih evakuacij, ki ogrožajo življenja in ob prenehanju podeljevanja dovoljenj mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki zagotavljajo tudi nujne storitve za ženske in dekleta.
Ženske so prisiljene iti skozi nosečnost, porod in poporodno obdobje brez primerne zdravstvene oskrbe, razseljene z domov v nagnetenih in higiensko neprimernih pogojih, v lakoti, izpostavljene boleznim in travmi s komaj kaj zasebnosti, varnosti ali dostopa do nujnih storitev, ob tem ko pogostokrat skrbijo za druge.
»Ob vse bolj zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu po ameriško-izraelskem napadu na Iran ne smemo pozabiti na nadaljujoči se genocid, ki ga Izrael izvaja v Gazi, in na brutalno ceno, ki jo plačujejo ženske in deklice. Za noseče in doječe ženske, za matere in bolnice s kroničnimi boleznimi ter z ovirami ali okrevajoče po poškodbah, ki bodo spremenile za vedno njihova življenja, za udovele in mnoge, ki so izgubile svoje bližnje, za vse, ki so bile večkrat prisilno razseljene, ki imajo menstruacijo, ki so izgubile svojo zaposlitev ali dostop do izobraževanja, je življenje postalo zgolj boj za golo preživetje med neskončnim plazom katastrof,« je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
Ženskam v Gazi je odvzeta možnost, da bi varno živele in varno omogočile začetek novega življenja.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Sistematična erozija njihovih pravic do zdravja, varnosti, dostojanstva in prihodnosti ni nesrečna stranska posledica vojne, ampak namerno vojno ravnanje, ki ima za cilj prav ženske in dekleta. Gre za predvidljivo posledico izraelskih preračunanih ukrepov in ravnanj, ki so privedli do večkratnih prisilnih preselitev, namernega omejevanja nujnih življenjskih potrebščin ter humanitarne pomoči, ter dveh let neprestanega bombardiranja, ki je uničilo zdravstveni sistem ter izbrisalo celotne družine Gaze.«
V poročilu iz marca 2025 je neodvisna preiskovalna komisija za okupirano palestinsko ozemlje, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, in za Izrael sklenila, da so izraelske oblasti sistematično in namerno uničile zdravstveni sistem Gaze, ki je zagotavljal reproduktivno in spolno zdravje, kar predstavlja dve ravnanji, ki jih prepoveduje Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida: naklepno izpostavljanje življenjskim razmeram, ki naj privedejo do popolnega ali delnega fizičnega uničenja skupine, in izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva.
Med 5. in 24. februarjem 2026 je Amnesty International intervjuvala 41 žensk, ki so bile vse notranje razseljene, vključno z osmimi, obolelimi za rakom, s štirimi nosečnicami in s 14 ženskami, ki so rodile po tako imenovanem “premirju”. Intervjuvali smo tudi 26 zdravstvenih delavcev in delavk v šestih zdravstvenih ustanovah v mestu Gaza in Deir al-Balahju, kot tudi štiri zaposlene v mednarodnih organizacijah.
Katastrofa v Gazi je večplastna in še dodatno jo zaostruje uničenje na uničenje: nadaljujoče se prisilne razselitve, nadaljujoča se bombardiranja, uničen in podhranjen zdravstveni sistem ter popolno sesutje gospodarstva. Ministrstvo za zdravje Gaze beleži, da je bilo po tako imenovanem premirju oktobra 2025 do konca februarja 2026 ubitih 630 Palestink in Palestincev, vključno z 202 otrokoma, 89 žensk in 339 moških, poleg več kot 72.000, ki so bili ubiti po 7. oktobru 2023. Četudi se je zmanjšala grožnja takojšnje lakote, so ljudje še naprej lačni in podhranjeni, kar nosi katastrofalne dolgoročne posledice. Ob množičnemu uničenju in resni škodi, ki so jo utrpela domovanja po Gazi, ter s skoraj 60 odstotkov območja odrezanega vzhodno od tako imenovane “rumene črte”, ki jo fizično nadzoruje Izrael ter lokalne malice, ki jih podpira Izrael, pomeni, da je večina palestinskega prebivalstva Gaze še naprej razseljenih in brez dostopa do svojih kmetijskih zemljišč.
27. februarja je izraelsko Vrhovno sodišče začasno zamrznilo uresničevanje vladne odločitve, da ustavijo delovanje 37 mednarodnih humanitarnih organizacij, ki se niso ponovno registrirale, na okupiranem palestinskemu ozemlju. A omejitve in negotovost glede dostopnosti humanitarne pomoči ostaja in ima uničujoče učinke na palestinsko prebivalstvo, in še posebej na palestinske ženske Gaze.
28. februarja je Izrael zaprl tri prehode v in iz Gaze, potem ko so z ZDA začele z napadom na Iran, kar je ustavilo že tako omejeno humanitarno pomoč in zdravstvene evakuacije. 3. Marca je Izrael ponovno odprl prehod Karm Abu Salem prehod za “postopni vstop humanitarne pomoči”. Prehod Rafa z Egiptom, ki je bil le delno ponovno odprt v začetku februarja, ostaja sedaj zaprt. Izraelska vojska pa nadaljuje z bombardiranji in militariziranimi uničenji širom Gaze, kar še veča človeško trpljenje in škodo na civilno infrastrukturo.
Sesutje nosečniške in poporodne zdravstvene oskrbe
Tekom genocida je bil dostop žensk do reproduktivne zdravstvene oskrbe močno skrčen zaradi izraelskih bombardiranj, prisilnih razseljevanj, uničenja zdravstvenih ustanov in omejitev pomembnih zdravstvenih paketov pomoči ob uničenju vodovodnega in kanalizacijskega sistema.
Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj 60 odstotkov vseh zdravstvenih središč oziroma centrov nedelujočih, kar predstavlja izjemen pritisk na tistih nekaj, ki še delujejo.
Tudi po tako imenovanem “premirju” ostaja po podatkih ministrstva v Gazi okoli 46 odstotkov nujnih zdravil nedosegljivih, vključno z zdravili za uravnavanje popadkov, preprečevanje strdkov po porodu, anestetikov, protibolečinskih in protivnetnih zdravil ter zdravil za odpravljanje težav z dihanjem. Od “premirja” so službe ZN s partnerji dostavile pomembne količine zdravil in pripomočkov, a potrebe so velike in še vedno delno nenaslovljene. Ocene govorijo, da bo pred oktobrom 2025 37 000 nosečih in doječih žensk hudo podhranjenih in bodo potrebovale zdravstveno oskrbo.
Zdravstveno osebje, ki ga je intervjuvala Amnesty International, je dejalo, da tudi v zadnjih mesecih ženske trpijo zaradi izjemnega pomanjkanja hrane in zdravil, še posebej v času nosečnosti in po porodu. Večina žensk, ki rodi, je slabokrvnih in imajo bolezni zaradi onesnažene vode in neprimernih higienskih razmer. Zaradi pomanjkanja včasih uporabijo tudi anestetike po roku trajanja.
Nadaljujoči se izraelski genocid je glede na pričevanja, povzročil eksponentno rast težav nosečih žensk in žensk po porodu. Prihaja do prezgodnjih rojstev, nedonošenčkov, podhranjenosti doječih žensk, poporodne depresije, bolezni dihal zaradi onesnaženja in neprimernih pogojev za življenje.
Zdravnik specialist dr. Nasser Bulbol je dejal, da je število tveganih nosečnosti neprimerno višje zaradi ošibljenih imunskih sistemov žensk. “Pogoji razseljenosti pomenijo več okužb in večina žensk živi v stresu, s travmami in v negotovosti tudi zaradi smrti bližjih in pomanjkanja hrane.”
Bolnica, kjer dela, ima 12 inkubatorjev, šest za intenzivno nego po porodu, a nobeden ni opremljen s primernimi monitorji in merilci.
Podobno je v drugih bolnicah. Glavna medicinska sestra v bolnici Shuhada Al-Aqsa v Deir al-Balahu, kjer je 24 delujočih inkubatorjev, je povedala Amnesty International, da so prisiljeni večkrat uporabiti pripomočke za enkratno uporabo.
Po podatkih ZN delujejo bolnišnice 150–170-odstotno in včasih si tudi trije novorojenčki delijo en inkubator.
Omejevanje in potencialno prenehanje delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij bo imelo uničujoče posledice. Zdravniki brez meja (Medecins Sans Frontieres) so organizacija, ki je med njimi, in ki so zagotavljali bistvene storitve na tem področju zdravstvene oskrbe in oskrbeli več deset tisoč žensk in novorojenčkov od začetka genocida. Organizacija Medical Aid for Palestinians skrbi za dve bolnici v mestu Gaza in za eno v Khan Younisu. Kot Zdravniki brez meja nudijo tudi svetovanje žrtvam nasilja na podlagi spola.
Zdrobljene sanje o varnem in dostojanstvenem materinstvu
Amnesty International je govorila z nosečnicami in doječimi ženskami v taboriščih za razseljene v mestu Gaza, v Al-Mawasiju, Deir al-Balahju in Nuseiratu. Čeprav so izdelki za osebno higieno in hrano bolje dostopni, si jih nekatere ženske še vedno težko privoščijo. Slab je tudi dostop do pitne vode.
Večina mladih mam, ki jih je intervjuvala Amnesty International, so povedale, da niso uspele dobiti vseh hranil med nosečnostjo. Mnoge so izgubile na teži, nekatere so zbolele zaradi slabokrvnosti in podhranjenosti.
Hind*, stara 22 let iz begunskega taborišča Jabalia, trenutno živi v Al-Mawasiju. 19. januarja 2026 je rodila fantka in pojasnila: »Močno sem shujšala in tedaj imela zgolj 43 kilogramov. V zdravstvenem centru so mi povedali, da sem podhranjena in moj fantek se je rodil z okužbo dihal na obeh krilih pljuč. Več dni je bil na intenzivni negi in sedaj je bolje, a še vedno sam ne more dihati normalno.«
Bojim se, da bo še bolj zbolel, saj živim v šotoru, kjer je zelo hladno, ob morju. Moj dojenček, ki ima leto in pol, je bolan ravno zaradi tega mraza.
Hind*, 22-letnica
Tudi Mariam* je podhranjena in slabokrvna nova mama. Rodila je decembra 2025. Ker ni imela dovolj mleka, ni mogla dojiti, težko pa kupi mleko v prahu, in se bori z mrazom v šotoru brez ogrevanja.
Vse nosečnice, ki jih je Amnesty International intervjuvala, so prejele zgolj omejeno oskrbo, in težko zagotovijo primerno zavetje in suh, topel dom. Opisale so tudi hudo onesnaženje, še posebej zaradi kurjenja plastike in smeti, saj primernega goriva ni. Težko shajajo tudi zaradi neprimernih in nezadostnih stranišč in drugih možnosti za sanitarno oskrbo v taboriščih.
24-letna medicinska sestra v 8 mesecu nosečnosti je opisala Amnesty International, da navkljub slabokrvnosti, ni uspela dobiti zdravil in primerne hrane. Njen dojenček je umrl sredi leta 2024 zaradi okužbe, ki jo ni bilo mogoče primerno zdraviti, mož pa v napadu blizu njihovega doma tik preden je ugotovila, da je ponovno noseča. Opisala je bedo življenja v šotoru, stalnih prehladov in nečistoče. Boji se, kako bo poskrbela za otroka.
Maysoun Abu Bureik, višja babica v bolnici Al-Awda je občutja mladih mam opisala tako: »Najhujše je, ko pomagaš mami, ki je izgubila moža ali družino. Nobena beseda ali dejanje ne pomagata. Poskrbeti mora za vse, biti opora dojenčku, čeprav sama potrebuje podporo in nima primernega doma.«
Prekinjena zdravljenja raka in zdravstvene evakuacije
Izrael še naprej popolnoma nadzira in ovira zdravstvene evakuacije. Več kot 18.500 Palestink in Palestincev bi potrebovalo nujno oskrbo, ki ni dostopna v Gazi zaradi izraelskega uničenja zdravstvenega sistema. Od 7. oktobra 2023 zdravstvenih evakuacij na Zahodni breg tako rekoč ni.
Po 2. februarju 2026 so ZN s partnerji podprli evakuacije 289 Palestink in Palestincev z družinskimi člani skozi prehoda Rafah in Kerem Shalom. Glavni razlog za hude omejitve in zakasnitve so izraelski postopki, ki so samovoljni in nedoločni. Od ameriško-izraelskega napada na Iran evakuacij ni več.
Med najbolj prizadetimi so bolnice z rakom. Vseh osem sogovornic je opisalo prekinitev ali manjši obseg zdravljenja zaradi posledic izraelskih bombardiranj in blokade.
Medicinska sestra je povedala Amnesty International, da trenutno ni bolnice v Gazi, ki bi nudila obsevanje, problem pa je tudi pomanjkanje diagnostičnih orodij.
ZN so potrdili, da je Izrael nekatero opremo prepovedal, ker jo je označil za blago dvojne rabe.
Humanitarni delavec pri eni od 37 od-registriranih mednarodnih organizacij je povedal Amnesty International konec februarja 2026, da so morali odsloviti že več kot 1000 pacientk in pacientov.
Izraelske oblasti morajo prenehati z nezakonitimi in samovoljnimi omejitvami tudi zdravstvene opreme in zdravil Zagotoviti morajo varne evakuacije in omogočiti, da v Gazo pride potrebna zdravniška oprema bolnic.
»Ženske v Gazi ohranjajo družine in skupnosti v pogojih, ki so preračunani, da bi jih zlomili. So učiteljice otrokom v šotorih, zdravnice in oskrbovalke, ki delajo neutrudno, da ohranijo pri življenju upanje med genocidom. Njihov pogum zahteva neizmerno spoštovanje in je lahko navdih celemu človeštvu,« je dejala Agnès Callamard.
Gre za katastrofo, ki jo ustvarja človek, ki smo ji vsi bili priča pred zasloni, in ki je povzročila neizmerno trpljenje. Naši ukrepi in podpora so že zdavnaj zakasneli. Trdno moramo stati ob ženskah in dekletih Gaze ter zahtevati od naših vlad, da sprejmejo učinkovite ukrepe, da se izraelski genocid nad Gazo in izraelska nezakonita okupacija končajo, vključno s tem, da se zagotovi uresničevanje pravic ženskam in dekletom, da imajo prihodnost, v kateri lahko palestinsko prebivalstvo živi z dostojanstvom.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Države morajo sprejeti konkretne ukrepe, da se poveča diplomatski in gospodarski pritisk na Izrael, da konča z nadaljujočimi se napadi, da prekine z blokado in obleganjem ter z oviranjem dela mednarodnih organizacij.