V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije (AIS) pozdravljamo današnjo odločitev ljubljanskega mestnega sveta o poimenovanju zelenih površin med stavbami centra Rog Park izbrisanih. S tem se je Mestna občina Ljubljana odzvala na našo skupno pobudo, naj s poimenovanjem obeleži 30. obletnico izbrisa.
»Za izbrisane je šele danes nov dan. Opravičilo v imenu države pomeni konec obdobja zanikanja izbrisa in njegovih posledic ter sprenevedanja, da je razrešen. Danes je država priznala izbris in njegove posledice, s katerimi izbrisani živimo še danes. Dobili smo opravičilo, ki smo ga vsa leta pričakovali. Zame osebno pomeni opravičilo moralno zmago izbrisanih.« S temi besedami je Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), pozdravil uradno opravičilo predsednika Boruta Pahorja v imenu države in v osebnem imenu.
Gospod predsednik, vaše ekscelence, gospe in gospodje,
Ljubljana, 22. februarja 2022 – V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije pozdravljamo odločitev predsednika države Boruta Pahorja, da se bo izbrisanim v imenu države in osebnem imenu opravičil za izbris.
Ob 30. obletnici izbrisa – ko so slovenske oblasti 26. februarja 1992 iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije izbrisale 25.671 posameznic in posameznikov, vključno s 5360 otroki – v Amnesty International Slovenije skupaj z izbrisanimi, njihovimi organizacijami, aktivisti in aktivistkami ter institucijami organiziramo dve razstavi in predstavo. Vljudno vabljeni!
Amnesty International Slovenia in cooperation with the erased, organizations of the erased, activists and others organizes several events, among other exhibition with portraits of rhe erased at Gallusovo nabrežja in Ljubljana.
»Prijatelji so me vabili, naj grem z njimi na morje, pa sem jim odgovarjal, da še ne vem, da mogoče, da najbrž, če bo, in najverjetneje drugič, v bistvu pa sem vedel, da ne bom mogel iti, ker nisem imel nobenega dokumenta za prestop meje. Oni so šli, jaz sem bil pa deset, enajst let v Sloveniji.« Pričevanje izbrisanega, ki je pridobivanje dokumentov poimenoval: »Kot da bi šel na Mount Everest«*
Te dni nas je pretresla vest, da se je poslovil Ali Bersiha. Ali je bil eden izmed premnogih, ki jim je izbris ukrojil in razrezal življenja na tako drobne koščke, da jih do konca niso sestavile niti odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) niti prizadevanja številnih v civilni družbi.
26. februarja 1992 so slovenske oblasti iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi.
Slovensko ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost zakona, ki je urejal zagotovitev odškodnin izbrisanim.
Po marčevskem obisku v Sloveniji je danes komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks objavil poročilo. Kot so zapisali ob objavi poročila, dostopnega tu, bi morala Slovenija nadaljevati svoja prizadevanja za zaščito ranljivih ljudi.
Evropsko sodišče za človekove pravice nam z zadnjo odločitvijo v zadevi Anastasov glede izbrisa sporoča, da odslej ni več enostavnih primerov, temveč da so tako Sodišču kot domačim oblastem ostali samo še zapleteni pravni izzivi. Ker jih oblasti nočejo nasloviti (na primer z zakonodajo o ureditvi pravnega statusa zakoncev izbrisanih ter otrok, rojenih v tujini), jih bo prej kot slej v nadaljnjih sodbah razrešilo Evropsko sodišče za človekove pravice. To pa je po slabih 25ih letih izbrisa bolj slabo sporočilo o stanju poprave krivic izbrisanim.