Amnesty International vsako leto pripravi  globalno letno poročilo  o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 150 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.  

Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Svetovna kriza človekovih pravic, ki jo učinki Trumpove politike še poglabljajo.

Konec marca smo v sodelovanju z izbrisanimi in Muzejem narodne osvoboditve Maribor otvorili razstavo, ki bo vse do jeseni na ogled ob ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor (ob Mladinski ulici). Na razstavi se izbrisani skoz objektiv fotografa Boruta Krajnca zazirajo v svoje spomine, izkušnje in odnos do izbrisa več kot trideset let pozneje. Pripovedujejo nam, da zanje izbris še vedno traja. 

Ob 33. obletnici izbrisa v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA), Amnesty International Slovenije in na Mirovnem inštitutu opozarjamo, da krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in da so nujni ukrepi države, ki bi jim povrnili dostojanstvo.

Ob dnevu človekovih pravic, 10. decembra, so izbrisani prejeli Priznanje predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar za delo na področju varstva, zagotavljanja in uveljavljanja človekovih pravic ter prispevek h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic v letu 2024.

Okupatorjeva hči avtorice Katarine Keček, Tega se ne da izbrisati avtorja Andraža Rožmana ter Ćrtice avtorice Tine Perić so tri nove knjige, ki sicer na različne načine, a skozi osebni pogled obravnavajo temo izbrisa.  

V sklopu naših mesečnih predavanj in pogovorov za naše člane_ice bomo v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri organizirali predavanje in pogovor o izbrisu.

Poleg spletnega izobraževalnega mesta Akademija Amnesty, ki ponuja spletne tečaje in druga izobraževalna gradiva, pričenjamo tudi s predavanji in pogovori, ki bodo v živo ali na daljavo. Približno enkrat mesečno vam bomo podrobneje predstavili posamezne teme človekovih pravic, ki jih naslavljamo skozi naša poročila in kampanje. Z nami bodo tudi gosti, ki so sami zagovorniki človekovih pravic in s katerimi delimo skupne boje.

Izbrisani imenujemo ljudi, ki so bili 26. februarja 1992 nezakonito izbrisani iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. Skupno jim je bilo vsaj dvoje: da so povsem legalno kot stalni prebivalci živeli v Sloveniji in da so izvirali iz republik nekdanje Jugoslavije. V enem dnevu so brez obvestila, opozorila in možnosti pritožbe na papirju prenehali obstajati. Postali so izbrisani in posledično izgubili številne človekove pravice, ki so povezane s stalnim prebivališčem.

15. maja 2024 je v pisarni slovenske Amnesty potekala novinarska konferenca, kjer smo podrobneje predstavili izbris, njegove posledice za življenja ljudi in zakaj je izbris nerešeno vprašanje še danes. Predstavili smo tudi predlog statusnega zakona, ki smo ga pripravili v Mirovnem inštitutu, Amnesty International Slovenije, Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev in Društvo izbrisanih aktivistov Slovenije. Predlog zakona je oktobra 2023 Vladi RS poslala predsednica republike Nataša Pirc Musar

Ob obletnici izbrisa v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA), Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije – DIPS,  Mirovnem inštitutu in Amnesty International Slovenije opozarjamo, da krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in da so nujni ukrepi države, ki bi jim povrnili dostojanstvo.

Oktobra 2023 je kolektivni spomin na izbris dobil svoj simbol in podobo: Mestna občina Ljubljana je ob novem Centru Rog poimenovala Park izbrisanih, v njem pa postavila obeležje: del črke Ć. Kliknite za novico o tem.