»Prijatelji so me vabili, naj grem z njimi na morje, pa sem jim odgovarjal, da še ne vem, da mogoče, da najbrž, če bo, in najverjetneje drugič, v bistvu pa sem vedel, da ne bom mogel iti, ker nisem imel nobenega dokumenta za prestop meje. Oni so šli, jaz sem bil pa deset, enajst let v Sloveniji.« Pričevanje izbrisanega, ki je pridobivanje dokumentov poimenoval: »Kot da bi šel na Mount Everest«*
V kratkem bomo v Sloveniji zaznamovali žalostno obletnico, minilo bo namreč 30 let, odkar so 26. februarja 1992 slovenske oblasti iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije neustavno izbrisale 25.671 ljudi.
»Kljub sodnim zmagam in dolgoletnemu zavedanju, kako neizmerno hude posledice je imelo to nezakonito dejanje za izbrisane ljudi in njihove bližnje, se država Slovenija še ni uradno opravičila. Na pragu 30. obletnice tega velikega madeža na vesti naše države zato v Amnesty International Slovenije pozivamo slovenskega predsednika Boruta Pahorja, naj to popravi in se končno uradno v imenu države izbrisanim opraviči,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
»Opravičilo bi bilo le del celovite poprave krivic, ki je izbrisani prav tako niso doživeli, kajti Slovenija je za popravo krivic naredila, kar je bilo najmanj možno. Okoli polovici izbrisanim ni povrnila statusa stalnega prebivalca; priznane so jim bile zgolj mizerne odškodnine, neprimerljivo nižje, kot jih je izbrisanim določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Prav tako o tem mlajše generacije v okviru pouka komaj kaj slišijo. Uradnega opravičila ni bilo.«
»Tako izbrisani kot njihovi otroci in družine še vedno živijo s hudimi posledicami izbrisa. Izbris tako ni stvar preteklosti, ampak ostaja še kako živ. Zato smo pripravili peticijo s pozivom predsedniku države, k podpisu katere vabimo čim širši krog ljudi: www.amnesty.si/izbris-opravicilo,« dodaja Nataša Posel.
Opravičilo bo izbrisanim prineslo vsaj moralno zadoščenje, v vsakem primeru pa je nujni del poprave krivic, ki ga država kot kršiteljica dolguje tako izbrisanim kot slovenski družbi. Izbris je bil izvršen v imenu države, zato morajo izbrisani dobiti tudi uradno opravičilo v imenu države.
Peticija je del več aktivnosti, ki jih skupaj z izbrisanimi ob prihajajoči obletnici pripravljamo v civilni družbi ter del vsakoletne globalne akcije Amnesty International Pišem za pravice, ki se je vsako leto v Sloveniji udeleži tisoče ljudi.
Prizadejane krivice nezakonitega izbrisa niso bile v celoti popravljene
»Ko so slovenske oblasti tistega februarja pred skoraj 30 leti izbrisale ljudi, jih o tem niso niti obvestile ali jim dale možnosti pritožbe. Ljudje so izvedeli, da so na papirju prenehali obstajati, ko so na tak ali drugačen način prišli v stik z oblastmi, na primer, ko so jim potekli dokumenti,« opozarja Nataša Posel.
Ker so jim oblasti odvzele pravni status, so bili mnogi deportirani iz Slovenije, niso imeli dostopa do zdravnika, socialnih pomoči, delodajalci so morali prekiniti njihove zaposlitve, njihovih otrok po rojstvu niso vpisali v matične knjige. Številne družine so ostale razbite, izbrisani niso mogli odkupovati svojih stanovanj, niso se mogli šolati na višjih stopnjah. Niso mogli v miru uživati svojih življenj, številni so zboleli in brez dostopa do zdravstvenih storitev tudi prehitro umrli.
Skupni »imenovalec« skoraj vseh izbrisanih je bil, da so na ozemlju Slovenije (do takrat republike nekdanje Jugoslavije) živeli zakonito in da so izvirali iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Izbrisani niso bili državljani Nemčije, Avstrije, Italije ali kakšne druge države, ki so imeli dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji. Pravni status slednjih se je v novi državi Sloveniji po zakonu priznal.
Slovensko ustavno sodišče je leta 1999 odločilo, da je bil izbris neustaven. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 ugotovilo kršitev pravic do varstva zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah) ter do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen konvencije).
»Za številne izbrisane bo opravičilo prišlo prepozno. Opravičila tako ne bo nikoli slišal izbrisani Ali Berisha, sicer eden od zmagovalcev na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je nedavno umrl za posledicami hude bolezni.«
Nataša Posel
* Kliknite za celotno pričevanje in še druge zgodbe, ki jih je zbral Mirovni inštitut.