Že kmalu po političnih spremembah leta 1991 so se začeli pojavljati dvomi v učinkovitost socialne države, še sploh o revščini in denarnih socialnih pomočeh. Od nekako leta 2000 dalje je skorajda vsaka vlada vsaj enkrat v svojem mandatu javno govorila o tem, da naj bi ljudje goljufali pri uveljavljanju teh prejemkov, in da je to velik problem za javne finance, pa tudi za moralo naroda. Propaganda je obrodila sadove, saj so ljudje na splošno prepričani, da se denarne pomoči dodeljujejo kar tako, brez kriterijev in vsak jih lahko uveljavi, zato je v javnosti veliko govora o množični zlorabi socialnega sistema. Skorajda vsak Slovenec ali Slovenka pozna vsaj tri druge, ki goljufajo, večina pa pozna vsaj enega, ki se po pomoč pripelje z avtom znamke Mercedes.
Ne eno ne drugo ne drži. V Sloveniji ni toliko Mercedesov, kolikor je prejemnikov denarnih pomoči, in tudi ne drži, da so vsi lastniki in lastnice Mercedesov prejemniki denarne pomoči. O tem se lahko verjetno strinjamo. Namen tega govora je poudariti, da ljudje, ki so bogati, dobijo denarno pomoč, ker goljufajo.
Ne drži pa tudi prva trditev, da je goljufij veliko. Pravzaprav o tem sploh ni nobenih številk. O tem ne vemo praktično nič. Včasih krožijo številke o tem, koliko je zavrnitev vlog iz t. im. krivdnih razlogov, ki pa so nekaj čisto drugega. Nanašajo se na vloge, ki so neupravičene, ker ljudje ne izpolnjujejo zahtevanih kriterijev, da bi jim pravico dodelili. Večina tega niti ne ve, ker je težko razumeti birokratski jezik, sploh pa je za manj izobražene ljudi težko razumeti zakonodajo.
Pogoji za pridobitev denarne socialne pomoči
Da gre pri govoru o goljufih za namensko škodljivo prakso politikov in vladnih uslužbencev, da bi lahko uničili socialno državo, je jasno, če povemo nekaj več o pogojih, ki jih morajo ljudje izpolnjevati, da lahko pridobijo denarno socialno pomoč:
- Vsi morajo biti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve – če nisi prijavljen, denarne pomoči ne moreš dobiti, rezen v primerih, da gre za stare ljudi, za invalidne ali ljudi z dolgotrajnimi težavami (bolezni, težave v duševnem zdravju in drugo).
- Tam z njimi podpišejo zaposlitven načrt in aktivno morajo iskati službo. Če se tu zaznajo kršitve, jih takoj odjavijo iz registra brezposelnih in to tudi pomeni, da izgubijo denarno socialno pomoč!
- Preden ljudje pridobijo denarno pomoč na centru za socialno delo, imajo strokovne delavke in delavci obvezo, da poleg tega, kar ljudje zapišejo v vlogi, pridobijo podatke o financah in premoženju iz več kot 45 baz podatkov!!! Tudi iz bančnih računov! Ni mogoče goljufati, ker dodelitev ni odvisna od vloge, temveč od podatkov ki jih zaposleni na CSD avtonomno pridobijo!
- Ko se enkrat denarna pomoč dodeli, pa morajo ljudje podpisati sporazum o aktivnem reševanju svojega položaja, v katerem se zavežejo, kaj vse bodo naredili, da bodo čim prej dobili službo.
Torej, glavno vprašanje je, kdo tu goljufa – ljudje, ki prejemajo denarno pomoč ali tisti, ki to razglašajo kot dejstvo? Slednji, seveda.
Prof. dr. Vesna Leskošek
Upokojena profesorica na Fakulteti za socialno delo in članica Sveta Amnesty International Slovenije za humanitarne zadeve