Zbor članov_ic 2026
Zbor članov_ic bo potekal v sredo, 15. aprila 2026, v pisarni slovenske Amnesty na Dunajski cesti 5 v Ljubljani. Omogočena bo udeležba na daljavo.
Zbor članov_ic bo potekal v sredo, 15. aprila 2026, v pisarni slovenske Amnesty na Dunajski cesti 5 v Ljubljani. Omogočena bo udeležba na daljavo.
V Amnesty International Slovenije smo neprijetno presenečeni, da vlada Roberta Goloba ni izpolnila in uresničila svoje odločitve, da prepove uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju.
18. december 2025 – Danes smo slovenski vladi Roberta Goloba predali 1540 podpisov posameznikov in posameznic pod peticijo, ki jo je sooblikovalo in podprlo 35 nevladnih organizacij in kolektivov. Pridružili so se tudi akademski delavci, profesorice in raziskovalke, ki so konec novembra na vlado naslovili poziv Čas je za konkretno akademsko solidarnost Slovenije s Palestino.
Države morajo jasno pokazati svojo zavezanost mednarodni pravičnosti, da se zagotovi odgovornost, za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida, za vse, na okupiranem palestinskem ozemlju in v Izraelu, je danes poudarila Amnesty International tudi v luči zadnjih sklepov, ki jih je sprejela Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) v Haagu.
Revija Akcija je brezplačna revija za naše članice_e, v kateri zberemo najpomembnejše novice in aktualne teme s področja človekovih pravic. V njej boste našli zanimive intervjuje, informacije o raziskavah, aktivistične akcije, peticije, komentarje, izobraževalna gradiva, dobre novice in še marsikaj. Ob vsaki izdaji za vas pripravimo tudi zanimivo prilogo.
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembra je predsednica države, Nataša Pirc Musar, priznanje za delo na področju človekovih pravic podelila okoljskim aktivistkam in aktivistom iz srednjesoške doline. Nagrado sta v imenu društva EKO Anhovo in dolina Soče ter civilne iniciative Danes prevzeli Mateja Satler in Anastazija Bevčar.
V času, ki mu vladajo širjenja avtoritarnih praks, podnebni kolaps in erozija mednarodnega prava, v Amnesty International na dan človekovih pravic, 10. decembra, začenjamo vsakoletno kampanjo Pišem za pravice, da bi podprli žrtve kršitev človekovih pravic in pokazali, da lahko zmaga človečnost.
Programi zbiranja sredstev so pomemben del slovenske Amnesty. Brez njih in vseh vas, ki nas podpirate z donacijami, naše ekipe ne bi mogle opravljati svojega dela in se zavzemati za spremembe. Face to face (F2F) je eden izmed takšnih programov. Študenti_ke, ki vsak dan pogumno stopijo na ulice, v parke in na trge, kjer z nasmehom in iskrenim pogovorom pridobivajo nove člane_ice, pa so srce tega programa. spoznajmo jih!
Ob obeležitvi tridesete obletnice genocida v Srebrenici delimo zapis Dinushke Disanayake, namestnice direktorja Amnesty International za Evropo, ki se je letos poklonila žrtvam na spominski slovesnosti v Srebrenici.
V Sloveniji se množi število smrti na mejah oziroma smrti zaradi mej ter število anonimnih grobov neidentificiranih beguncev in begunk. Obenem je po svetu vse več družin, ki ne vedo, kje so njihovi bližnji – so živi ali mrtvi. O teh ljudeh, ki so izgubili življenja v slovenskih rekah, gozdovih, gorah, soteskah in na avtocestah, ni uradnih statistik, mediji o njih redko poročajo, pogosto se za njimi izgubi vsaka sled ali so kot »neznana oseba« pokopani v grobove v različnih krajih Slovenije.
Budour Hassan je raziskovalka globalne Amnesty International za Izrael in zasedeno palestinsko ozemlje. Njeno delo temelji na dokumentiranju kršitev človekovih pravic, v zadnjem času pa je njena ekipa osredotočena na zločine v Gazi. Avgusta je obiskala slovenijo, kjer je sodelovala na številnih dogodkih in na njih spregovorila o genocidu nad palestinskim ljudstvom in o tem, kaj morajo države narediti, da se izognejo vpletenosti in odgovornosti za izraelska hudodelstva.
Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu v noči na 25. oktober, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Tragedija je okrepila v celoti utemeljene zahteve, da se dosledno preišče in kaznuje vsa kazniva dejanja ter da se zagotovi varnost vseh ne glede na etnično pripadnost. To je – in je že doslej bila naloga države.