18. december 2025 – Danes smo slovenski vladi Roberta Goloba predali 1540 podpisov posameznikov in posameznic pod peticijo, ki jo je sooblikovalo in podprlo 35 nevladnih organizacij in kolektivov. Pridružili so se tudi akademski delavci, profesorice in raziskovalke, ki so konec novembra na vlado naslovili poziv Čas je za konkretno akademsko solidarnost Slovenije s Palestino.
S peticijo za varne poti se vlado poziva, da vzpostavi nediskriminatoren, pregleden in dostopen sistem, da lahko ljudje, ki so preganjani, ujeti v mednarodna hudodelstva ali množične kršitve človekovih pravic, in imajo s Slovenijo posebno vez – družinsko, študij ali delo –, v Sloveniji najdejo varnost in pridobijo mednarodno zaščito. Prav tako podpisniki in pobudniki peticije Vlado pozivajo, naj se pridruži obstoječim solidarnostnim humanitarnim programom medicinskih evakuacij EU in okrepi že obstoječe programe.
Peticijo je v imenu vlade sprejel državni sekretar Jure Leben.
Pred tem je spregovoril palestinski begunec Mohammed Al Burai, ki ima v Gazi še vedno svoje družinske člane: »Moja družina živi že mesece v šotorih. Že več kot leto in pol čakam na odgovor, ali lahko pridejo na varno v Slovenijo. Odgovora ni.«
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije je dejala, da raziskave mednarodne organizacije za človekove pravice nedvomno kažejo, da se genocid Izraela v Gazi nadaljuje. »Slovenska vlada s sedanjim neukrepanjem in zavajanjem o sprejetih ukrepih z dejanji, ne glede na izrečeno, podpira izraelski sistem apartheida, izraelsko nezakonito okupacijo palestinskega ozemlja, genocid v Gazi in nekaznovanost za kršitve mednarodnega prava. Ponavljamo: čas je za dejanja. In dejanja lahko rešujejo življenja.«
Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev je opozorila, da na nujnost evakuacij oseb s posebno vezjo s Slovenijo različni kolektivi in posamezniki opozarjajo slovensko vlado že več kot leto in pol. »Jasno je, da tu ne gre za zapletenost postopkov, temveč za načrtno neodzivnost in popolno pomanjkanje volje. Slovenska vlada in resorna ministrstva ta vprašanja zavestno ignorirajo, odgovornost pa prelagajo eden na drugega. … V Gazi pa čakanje pomeni smrt.«
V imenu mariborske Pekarne Magdalenske mreže in platforme za svobodno Palestino Sumud je Katja Zakrajšek prebrala izjavo, v kateri so opozorili, da smo “prišli celo tako daleč, da celo, ko bi lahko omogočili palestinskim študentom in študentkam in drugim mladim, da za nekaj mesecev pridejo v Slovenijo bodisi študirati, bodisi se udejstvovati drugih programov Erasmus+, slovenska vlada njihov prihod na vse možne načine zavira.” Dodala je, da ne gre samo za zapletene birokratske postopke, ampak so pri reševanju posameznih primerov pri zaposlenih na ministrstvih in na veleposlaništvih naleteli tako na zanemarjanje njihovih nalog in odgovornosti kot tudi na neverjetne predsodke, ki jih brez sramu javno izrazili.
Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je poudarila, da pomanjkanje zakonitih poti za prihod v Slovenijo pomeni, da najranljivejši ne morejo dostopati do zaščite, ki jo potrebujejo. »Opozarjamo, da so dopolnilne poti za prebivalce Gaze edina rešitev, ki jim lahko omogoči izhod iz Gaze in varen prihod v Slovenijo.«
Znanstvena svetnica z ZRC Sazu Marina Gržinić je ob predstavitvi njihovega poziva predstavila štiri zahteve, ki so jih naslovili na pristojne državne institucije. »Solidarnost niso le besede, temveč so dejanja. Palestinski študentje in študentke, profesorji in profesorice ter raziskovalci in raziskovalke potrebujejo našo podporo zdaj.« Karolina Babič s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem pa je ob tem spomnila, da v Gazi nismo priča le genocidu, temveč tudi šolasticidu, namernemu uničevanju prostorov znanja, izobraževalnega sistema in prihodnosti. »Slovenija ima dolgo tradicijo solidarnosti s palestinskimi študenti in študentkami, imela je posebne štipendijske programe … kljub temu pa danes Slovenija ne omogoča realnih in učinkovitih poti za študij palestinskih študentov in študentk na slovenskih univerzah.«