Konec marca smo v sodelovanju z izbrisanimi in Muzejem narodne osvoboditve Maribor otvorili razstavo, ki bo vse do jeseni na ogled ob ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor (ob Mladinski ulici). Na razstavi se izbrisani skoz objektiv fotografa Boruta Krajnca zazirajo v svoje spomine, izkušnje in odnos do izbrisa več kot trideset let pozneje. Pripovedujejo nam, da zanje izbris še vedno traja.
Vsak človek ima pravico do dostojnega življenja in odločitve, kje bo živel. Nismo mogli odločati, kje se bomo rodili, lahko pa odločamo, kje bomo živeli. To je naša pravica. Takrat nam je Slovenija to pravico odvzela in iz ljudi naredila duhove. Nismo obstajali, bili vidni. Potepuški pes je imel več pravic kot mi. Ljudje se psov usmilijo, jim dajo hrano, nas so pa preganjali in nas deportirali. Sam sem imel srečo, da me niso deportirali, čeprav so me želeli. Zaradi vsega tega 15 let nisem videl svojega sina. Družina se je preselila, sam pa sem bil izbrisan. Ker nisem imel dokumentov, nisem mogel iti na policijo vprašati, kje živi. Zahtevali bi dokumente, ki pa jih nisem imel. Število 25 tisoč izbrisanih je treba pomnožiti, ker je treba upoštevati razpad družin in njihovo razselitev. Naj bo ta razstava v opomin, da se kaj takega ne ponovi. Prosim, bodite solidarni drug do drugega. Ne glejte na poreklo ljudi. Vsak je človek, ki ima pravico živeti.
Tako je mlade nagovoril aktivist za pravice izbrisanih Irfan Beširević.
Ob robu razstave organiziramo tudi izobraževanja za srednje in osnovne šole o izbrisu, z željo, da bi izbris končno postal del obveznih izobraževalnih vsebin.
Podravske in druge zainteresirane šole vabimo k ogledu razstave in udeležbe na Noči knjige, pri kateri letos vabimo mlade k branju treh literarnih del na temo izbrisa: Ćrtice Tine Perić (Goga, 2024), Okupatorjeva hči Katarine Keček (Založba KK, 2024) in Tega se ne da izbrisati (Goga, 2024) Andraža Rožmana.
Če boste v tem in prihodnjih mesecih v Mariboru, vabimo, da pošljete fotografijo svojega obiska razstave na [email protected].