Izbrisani imenujemo ljudi, ki so bili 26. februarja 1992 nezakonito izbrisani iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. Skupno jim je bilo vsaj dvoje: da so povsem legalno kot stalni prebivalci živeli v Sloveniji in da so izvirali iz republik nekdanje Jugoslavije. V enem dnevu so brez obvestila, opozorila in možnosti pritožbe na papirju prenehali obstajati. Postali so izbrisani in posledično izgubili številne človekove pravice, ki so povezane s stalnim prebivališčem.
V slovenski Amnesty International se že dolga leta skupaj z izbrisanimi in drugimi nevladnimi organizacijami zavzemamo za njihove pravice. Slovenske oblasti so izbrisane vse do danes puščale na cedilu in sprejemale pomanjkljivo zakonodajo, ki ni omogočala prave poprave krivic. Zato se naša borba nadaljuje. Zahtevamo popravo krivic in sprejetje zakonskih ukrepov, ki bodo omogočili povrnitev statusa tistim, ki že več kot 32 let živijo brez dokumentov, brez zavarovanje in brez ostalih povezanih pravic.
IZBRISANIH LJUDI
Kaj je izbris?
26. februarja 1992 so slovenske oblasti iz registra stalnega prebivalstva izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok.
Vsi izbrisani so pred razpadom nekdanje Jugoslavije v Sloveniji živeli povsem zakonito kot stalni prebivalci. Večinoma so izhajali iz republik nekdanje Jugoslavije, številni so bili rojeni v Sloveniji.
Oblasti izbrisanih o tem niso niti obvestile niti jim izdale pisnih odločb. To je pomenilo, da niso mogli vložiti pritožb in da celo niso vedeli, da so izbrisani. Izbrisani pravno v Sloveniji niso več obstajali.
Do prve odločitve Ustavnega sodišča RS v 1999, ki je ugotovilo protipravnost izbrisa, širša javnost za izbris ni dobro vedela. Še po tej pomembni odločitvi je preteklo še celo desetletje do naslavljanja izbrisa oziroma odpravljanja posledic.
Kakšne so bile posledice izbrisa?
Izbris je vplival na praktično vse vidike življenj izbrisanih in njihovih družin.
- Izguba zaposlitev (ker uradno niso obstajali v državi, zaposlitev ni bila možna);
- izguba varstva pred brezposelnostjo (ker uradno niso obstajali);
- izguba vseh socialnih pravic in podpor (ker uradno niso obstajali);
- številni so bili izgnani iz države, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona (kot da bi bili nezakoniti migranti);
- zavrnjen jim je bil vstop v državo;
- lahko so bili ločeni od družine (celo, če so bili ostali družinski člani slovenski državljani);
- ostali so brez zdravstvenega zavarovanja (ker niso bili občani);
- ostali so brez želene izobrazbe (brez dokumentov se niso mogli vpisati).
Nekateri izbrisani, sploh tisti brez opore slovenskega sorodstva, so se bili zaradi nemogočih razmer (brez statusa, brez pravic, pritisk okolice) prisiljeni proti svoji volji izseliti nazaj v matične domovine; nekaterim je bil vstop v Slovenijo zavrnjen, številni so bili izgnani.
Za izbrisane je šele danes nov dan. Opravičilo v imenu države pomeni konec obdobja zanikanja izbrisa in njegovih posledic ter sprenevedanja, da je razrešen. Danes je država priznala izbris in njegove posledice, s katerimi izbrisani živimo še danes. Dobili smo opravičilo, ki smo ga vsa leta pričakovali. Zame osebno pomeni opravičilo moralno zmago izbrisanih.
S temi besedami je Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), pozdravil uradno opravičilo predsednika Boruta Pahorja v imenu države in v osebnem imenu.
Opravičilo predsednika države RS Boruta Pahorja
Odločitev predsednika države Boruta Pahorja, da se ob 30. obletnici izbrisanim v imenu države in osebnem imenu opraviči za izbris, je izjemnega pomena. Za številne izbrisane predstavlja zadoščenje in nujno potrebno priznanje odgovornosti države. Kljub ugotovitvi Ustavnega sodišča RS, da je bil izbris nezakonit ukrep, so bili namreč izbrisani soočeni z zanikanjem odgovornosti, politika pa je za njihov položaj krivila njih same.
Ne smemo pa pozabiti, da je opravičilo predsednika države za večino izbrisanih edina oblika poprave krivic, ki so je bili deležni. Kljub sodnim zmagam, vključno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić, več kot polovici izbrisanih še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli odškodnine za utrpljeno škodo.
Opravičilo v imenu države je pomemben element poprave krivic in zadovoljni smo, da se je predsednik Pahor odzval pozivu izbrisanih in naših članov in podpornikov in civilne družbe. Vsaj ena zahteva po popravi krivic se je dostojno uresničila.
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije
Obeležje Ć in Park izbrisanih – spomin in opomin
Od oktobra 2023 sta v Ljubljani Park izbrisanih in spominsko obeležje v obliki zgornjega dela črke Ć. K obeležitvi spomina na to hudo kršitev človekovih pravic na začetku samostojne poti države Slovenije smo Mestno občino Ljubljana pozvali v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije ob 30. obletnici izbrisa.
Na naš poziv, naj po izbrisanih poimenujejo ulico ali kak drug javni prostor, se je ljubljanski mestni svet marca 2022 odzval z odločitvijo o poimenovanju zelenih površin med stavbami Centra Rog Park izbrisanih.
Razstave o izbrisu
V slovenski Amnesty smo pripravili dve razstavi o izbrisu. Če bi želeli organizirati postavitev razstave v vašem kraju, nam pišite.
Razstava 30 let s(r)amote
Razstavo smo v AIS pripravili v spomin na izbris in boj izbrisanih za popravo krivic. Z njo se poklanjamo pogumu in neomajni vztrajnosti izbrisanih. Izbris je ljudem ukrojil življenja in jih razrezal na tako drobne koščke, da jih do konca niso nazaj sestavile niti odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice niti prizadevanja številnih v civilni družbi. Vendar so izbrisani iz teme in bolečine samote vstali, se povezali in organizirali v gibanje, v upor, v večletno kampanjo. Sebe in civilno družbo so kolektivizirali in ustvarili najmočnejše, najbolj dolgotrajno in trdoživo gibanje, kar ga poznamo.
Razstavo posvečamo pokojnemu Aleksandru Todoroviću, neumornemu borcu za popravo krivic izbrisanim.
Razstavo smo prvič postavili na ogled ob 30. obletnici izbrisa, februarja 2022, v ljubljanski Galeriji Kresija, leto pozneje smo jo ponovili v mariborskem ArtKitu.
30 let s(r)amote. Portreti izbrisanih skozi fotografski objektiv Boruta Krajnca.
V sodelovanju z izbrisanimi in s priznanim slovenskim fotografom Borutom Krajncem smo pripravili razstavo, v kateri nam je 19 ljudi, izbrisanih in njihovih otrok, prijazno dovolilo vpogled v svoje izkušnje in privolilo v fotografiranje.
Portreti s citati upodobljenih ljudi in dodatnim pojasnilom, kako je izbris zaznamovala njihovo življenje in življenje njihovih bližnjih, so bili 2022 in 2023 razstavljeni na ljubljanskem Gallusovem nabrežju.
Razstava je na voljo tudi v manjšem formatu, pišite nam, če bi jo želeli postaviti v vašem domačem kraju.
