ZN: Ozki nacionalni interesi ne smejo blokirati Ban Ki-moonove pobude za zaustavitev begunske krize

  • V ZN potekajo pogovori, da bi se do leta 2018 dogovorila za globalni dogovor o beguncih. 
  • Trden dogovor bi dal upanje 20 milijonom beguncev po vsem svetu. 
  • Države z žrtvovanjem pravic beguncev nacionalnim interesom tvegajo zgodovinski poraz.

Nenavadni zavezniki, med drugim Avstralija, Kitajska, Egipt, Indija, Rusija, Pakistan in Velika Britanija, tvegajo, da bodo uničili trenutno edino prizadevanje na svetovni ravni, da bi se konkretno ukrepalo za spopadanje z begunsko krizo, ki zadeva 20 milijonov ljudi, je opozorila Amnesty International.

Članice Združenih narodov, ki sestankujejo v New Yorku, načrtujejo do konca julija dokončati besedilo globalnega dogovora o beguncih, s katerim se bodo odzvale na trenutne begunske razmere in podobne nujne situacije v prihodnje. V prihodnjih dneh imajo države še čas, da spremenijo svoja stališča, preden se dokonča zaključni dokument, ki bo sprejet na septembrskem vrhu Združenih narodov.

“Veliko visi na nitki, ko se izteka čas za dokončanje sporazuma, ki bi lahko in bi moral spremeniti pravila igre. Milijoni beguncev po svetu nujno potrebujejo pomoč – 86 odstotkov jih živi v državah z nizkimi ali s srednje visokimi prihodki, ki imajo težave pri zagotavljanju oskrbe zanje, medtem ko mnoge izmed najbogatejših držav na svetu oskrbujejo najmanj ljudi in tudi sicer prispevajo najmanj. Taka ureditev ni pravična sama po sebi,” je dejal Shalil Shetty, generalni sekretar Amnesty International.

“Glede na to, da se bo septembra v Združenih narodih zbralo več kot 150 predsednikov in predsednic držav in vlad, da bi postavili temelje za nov globalni okvir, ki bo naslavljal begunsko krizo, bi morali biti na pragu zgodovinskega preboja. Namesto tega preti sramoten zgodovinski polom – nekatere države so za svoje nacionalne interese pripravljane žrtvovati tudi pravice beguncev.”

“A še je čas, da se umaknemo z roba prepada. Amnesty International skupaj z milijoni podpornikov in podpornic po vsem svetu našim voditeljicam in voditeljem sporoča, da ne bomo sprejeli poraza.”

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon od novembra 2015 poziva k novemu pristopu k množičnim selitvam beguncev in migrantov. Generalni skupščini organizacije je v poročilu maja 2016 predstavil nekaj predlogov, vključno s predlogom za mednarodno dogovorjen sporazum o beguncih in migrantih. Končni načrt bodo dogovorili v prihajajočem tednu, preden ga bodo 19. septembra sprejeli na prvem vrhunskem srečanju v Generalni skupščini Združenih narodov na temo beguncev in migrantov. To se opisuje kot “zgodovinsko priložnost, da naredimo načrt boljšega mednarodnega odziva”.



Temelj novega sporazuma mora biti globalno deljenje odgovornosti – nobena država ne bi smela biti prisiljena, da prevzema več kot pravičen del, in vse države morajo prepoznati svoje pravne odgovornosti, ki jih zavezujejo k uresničevanju človekovih pravic ljudi, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi preganjanja in vojne. Namesto prevzema odgovornosti pa nekatere države še naprej kratkovidno, in na dolgi rok samouničujoče, to odgovornost prelagajo.

Amnesty International je predlagala načrt s petimi točkami, po katerem bi države članice ZN enakovredno delile odgovornost za namestitev in pomoč beguncem – glede na BDP, brezposelnost in druge objektivne kriterije.

A še je čas, da se umaknemo z roba prepada. Amnesty International skupaj z milijoni podpornikov in podpornic po vsem svetu našim voditeljicam in voditeljem sporoča, da ne bomo sprejeli poraza.

Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International

A zdi se, da so vlade iz številnih razlogov na tem, da zavrnejo prizadevanja glede delitve odgovornosti. V nevarnosti je celo izraz “delitev odgovornosti”. Sprejetje dokumenta o beguncih pa bo celo odloženo še za dve leti, saj nekatere države vztrajajo, da mora biti usklajen s sporazumom o migracijah.

Vsi ti izgovori dejansko kažejo na pomanjkanje politične volje, pripravljenost tolerirati trpljenje milijonov ljudi, ki bi ga lahko preprečili, graditi ograje in nadaljevati tako, kot da se ni nič zgodilo.

“Tega, da se vedemo, kot da se ni nič zgodilo, je konec. Dozorel je čas za dogovor, v temelju katerega je deljenje odgovornosti, saj bogate države niti približno ne naredijo dovolj za gostovanje in pomoč beguncem. Bogate in vplivne države morajo prenehati z izgovori in prevzeti svoj delež,” še pravi Salil Shetty.

Mednarodna skupnost je v preteklosti že stopila skupaj in se odzvala na begunsko krizo, prav tako so se članice ZN v zadnjem času že uspele dogovoriti glede rešitev o podobno obširnih globalnih izzivih. Konkreten mehanizem deljenja odgovornosti lahko reši milijone pred nesrečo in smrtjo zaradi utopitve ali bolezni, beguncem pa ponudi resnične, varne in zakonite poti za pobeg pred vojno ali preganjanjem.

Ozadje

Politična izjava (deklaracija), ki jo bodo sprejeli septembra, in globalni dogovor o deljeni odgovornosti za begunce, ki bi sledil leta 2018, ne bosta zamenjala obstoječega zaščitnega okvirja, ki ga predstavljata leta 1951 sprejeta konvencija o beguncih in njen spremljajoči protokol iz leta 1967. Cilj prizadevanj je, da se na podlagi teh pravil zgradi trajen sistem za odzivanje na dolgoročen tok beguncev in na občasne večje poraste njihovega števila.

Amnesty International že dolgo lobira vlade z vsega sveta, naj storijo več za porazdelitev odgovornosti za spoštovanje pravic beguncev.