Slovensko ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o tujcih neustaven v delu dopustnosti “zaprtja meje” in hkratnega avtomatskega zavračanja vlog za mednarodno zaščito, ki bi jih na meji v času zaprtja podajali begunci_ke in iskalci azila.
Gre za del, za katerega smo tudi nevladne organizacije, vključno z Amnesty, ves čas trdile, da ni v skladu z ustavo in zavezami Slovenije na področju varstva človekovih pravic beguncev.
Ustavno sodišče nam je potrdilo, kar pozdravljamo. Ostaja grenak občutek, ker nam glede tega niso prisluhnili že na vladi oz. v parlamentu.
Amnesty International Slovenije
Do te sporne rešitve, zdaj razglašene za neustavno, je prišlo s spremembami zakona o tujcih leta 2017, ki je parlamentu omogočil izglasovanje posebnega pravnega režima ob meji na področju migracij. Da bi se to zgodilo, bi moral parlament ugotoviti, da spremenjene razmere na področju migracij povzročajo ali bi lahko povzročile ogroženost javnega reda in bi lahko bilo oteženo delovanje države. V tem primeru bi imela policija pravico avtomatsko zavračati prošnje za mednarodno zaščito.
Kot omenjeno, smo to ostro kritizirali tako v civilni družbi kot v širši javnosti. Zahtevo za presojo ustavnosti tega zakona pa je podal Varuh človekovih pravic.
Ustavno sodišče jasno navedlo, da tovrstni posebni pravni režim ne pomeni izrednega stanja v državi in da zato odmik v smislu omejitve pravic ni dopusten. Če je stanje običajno, mora biti tudi varstvo pravic običajno, torej ne sme biti omejeno. Sporno avtomatsko zavračanje vlog za mednarodno zaščito (azil) bi pomenilo potencialno nedopustno kršenje prepovedi mučenja oziroma kršenje prepovedi vračanja (non-refoulment) ter odsotnost možnosti do učinkovitega pravnega sredstva (saj bi bile vloge avtomatsko zavržene brez presoje o utemeljenosti prošnje oziroma upoštevanja dejanske varnosti v sosednjih državah). Vse navedeno v običajnih razmerah ustava ne dopušča.
Ta odločitev še enkrat jasno izpostavlja, da mora biti vsaka vloga za mednarodno zaščito obravnavana individualno.
Žal slovenska javnost še vedno nima popolnega vpogleda na stanje ob meji. Država še vedno skriva ključne usmeritve policiji iz leta 2018, iz pričevanj beguncev, ki so vrnjeni v BiH, pa izhaja sum za brezpravno delovanje brez posledic ali odgovornosti. Da so se push-backi oz. prisilna vračanja na Hrvaško dogajali, je pokazala tudi raziskava Amnesty International (več), o tem pa se nadaljujejo tudi navedbe drugih organizacij civilne družbe.
