Skoraj nobeno od največjih svetovnih podjetij tveganega kapitala nima vzpostavljenih ustreznih politik dolžne skrbnosti, ugotavlja Amnesty International v novem poročilu.
Tvegan kapital ima odločujočo vlogo pri oblikovanju prihodnosti tehnologije, s tem pa tudi prihodnosti naših gospodarstev, politik, družb in človekovih pravic. Ne glede na to podjetja tveganega kapitala namenjajo bore malo truda v to, da ne bi vlagala v podjetja, katerih izdelki in storitve morda povzročajo ali prispevajo k zlorabam človekovih pravic.
Amnesty International je v svoji prvi celoviti analizi, kako tvegan kapital izpolnjuje svoje odgovornosti na področju človekovih pravic, pregledala vsa podjetja na seznamu Venture Capital Journala 50 največjih podjetij tveganega kapitala, pa tudi tri vodilne “tehnološke pospeševalce” (tech accelerators: Y Combinator, 500 Startups, TechStars).
Organizacija je ugotovila, da nobeno od desetih največjih podjetij – ki so skupaj v preteklih petih letih zbrala več kot 82 milijard ameriških dolarjev – nima vzpostavljenih ustreznih politik dolžne skrbnosti na področju človekovih pravic.*
Pravzaprav je Amnesty med 50 podjetji tveganega kapitala in tremi pospeševalci našla le eno samo podjetje (Atomico), ki je imelo vzpostavljene postopke dolžne skrbnosti z vidika človekovih pravic, ki potencialno dosegajo standarde, podane v Smernicah OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (UN Guiding Principles on Business and Human Rights).
Neizvajanje dolžne skrbnosti je kršitev odgovornosti podjetij, da spoštujejo človekove pravice. Večina vodilnih podjetij tveganega kapitala ne izpolnjuje svojih odgovornosti spoštovanja človekovih pravic na podlagi mednarodnih standardov o podjetjih in človekovih pravicah, vključno z omenjenimi globalnimi smernicami OZN.
Tvegan kapital se ne more obnašati, kot da je nad zakonom
Raziskava Amnesty International osvetljuje dejstvo, da podjetja tveganega kapitala financirajo podjetja, katerih izdelki se prodajajo represivnim vladam in povzročajo ali prispevajo k zlorabam človekovih pravic. Na primer, tehnološka podjetja, ki jih podpira tvegan kapital, zagotavljajo kitajski vladi vohunsko opremo, ki je del distopične infrastrukture nadzora, s pomočjo katere se nadzira ujgursko prebivalstvo v Xinjiangu.
Tvegani kapital vlaga tudi v podjetja, katerih poslovnih model spodkopava človekove pravice. Na primer, Amnesty International je v poročilu Surveillance Giants pojasnila, kako poslovni model podjetij družbenih omrežij, vključno s Facebookom in Googlom, temelječ na nadzorovanju, spodkopava našo pravico do zasebnosti. A tvegani kapital še naprej vlaga v podjetja, kot je Tik Tok, ki imajo podobni poslovni model. Tudi podjetja, ki se zanašajo na aplikacije in prekerno delo (gig workers), kot sta Lyft in Uber, dobivajo pomemben del financiranja iz tveganega kapitala, kljub temu, da se njihova delovna sila pogosto sooča z delovnimi pogoji, ki so izkoriščevalska in zlorabljajo.
Poleg tega pomanjkanje izvajanja dolžne skrbnosti z vidika človekovih pravic na strani tveganega kapitala povečuje tveganje, da financirajo podjetja, ki razvijajo nove in “mejne” tehnologije, ki imajo pomemben negativen vpliv na človekove pravice. Na primer, uporaba vedno bolj močnih orodij umetne inteligence in strojnega učenja v različnih delih družbe prinaša tveganje za povečevanje obstoječih družbenih predsodkov in diskriminacije.
“Manko dolžne skrbnosti na področju človekovih pravic pomeni, da si tvegani kapital zatiska oči pred tem, ali njegove investicije prispevajo k zlorabam človekovih pravic. Tvegan kapital se ne more obnašati, kot da je nad zakonom. Kot vsa druga podjetja ima odgovornost izvajanja politik dolžne skrbnosti, da identificira, preprečuje in zmanjšuje slabe učinke svojih vlaganj na človekove pravice,” je ob objavi poročila dejal Michael Kleinman iz Amnesty Tech.
Kliknite tukaj za celotno sporočilo za javnost (v angleščini).
Kliknite tukaj za celotno poročilo (v angleščini).
10 let Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu
Če vas področje človekovih pravic in podjetij zanima, vabljeni, da preberete poglobljen razmislek Marka Dummetta, programskega direktorja za globalna vprašanja pri Amnesty ter raziskovalca področja podjetij in človekovih pravic, ob letošnji 50-letnici Friedmanove doktrine (po kateri je edina naloga podjetij, da v okviru pravil igre delujejo v interesu delničarjev in povečujejo dobičke) in deseti obletnici Smernic ZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Kliknite za besedilo v angleščini.
* V okviru preiskave, ali sklad tveganega kapitala in tisti, ki mu zagotavljajo kapital, izvajajo dolžno skrbnost z vidika človekovih pravic, je Amnesty International pregledala javno dostopne podatke o politiki človekovih pravic v vsakem podjetju. Ker to niso celoviti podatki (npr., nekateri skladi svojih politik dolžne skrbnosti nimajo objavljenih na svojih spletnih mestih), je organizacija vsakemu od podjetij poslala tudi pisma, v katerih je zaprosila za podatke o praksi izvajanja dolžne skrbnosti z vidika varstva človekovih pravic. Odgovorilo je le šest podjetij. Metodologija in prejeti odgovori so predstavljeni v poročilu (Appendices).