Amnesty International v novem poročilu opozarja, da vsestranski nadzor nad milijardami ljudi s strani Facebooka in Googla sistemsko ogroža človekove pravice. Zato pozivamo k radikalni preobrazbi osnovnega poslovnega modela teh tehnoloških velikanov.
Poročilo z naslovom Surveillance Giants (Velikani nadzora) pojasnjuje, da poslovni model Facebooka in Googla temelji na nadzoru in je nezdružljiv s pravico do zasebnosti. Sistemsko grožnjo predstavlja tudi vrsti drugih pravic, vključno s svobodo izražanja in mišljenja ter pravico do enakosti in nediskriminacije.
Google in Facebook prevladujeta v našem sodobnem življenju – z zbiranjem osebnih podatkov milijard ljudi in služenjem z njimi pridobivata nepredstavljivo moč nad našim digitalnim življenjem. Njun zahrbtni nadzor spodkopava samo bistvo zasebnosti in je eden izmed ključnih izzivov človekovih pravic sodobnega časa.
Kumi Naidoo, generalni sekretar Amnesty International
“Google in Facebook prevladujeta v našem sodobnem življenju – z zbiranjem osebnih podatkov milijard ljudi in služenjem z njimi pridobivata nepredstavljivo moč nad našim digitalnim življenjem. Njun zahrbtni nadzor spodkopava samo bistvo zasebnosti in je eden izmed ključnih izzivov človekovih pravic sodobnega časa,” je dejal Kumi Naidoo, generalni sekretar Amnesty International.
“Da bi v digitalni dobi zaščitili naše temeljne človeške vrednote – dostojanstvo, avtonomnost, zasebnost, je treba temeljito spremeniti način delovanja tehnoloških velikanov in vzpostaviti internet, ki ima v središču človekove pravice.”
Google in Facebook sta vzpostavila prevlado nad primarnimi kanali, na katere se večina sveta zunaj Kitajske zanaša za uresničevanje svojih pravic na spletu. Različne platforme, ki jih imata ti družbi v lasti, vključno s Facebookom, Instagramom, Googlovim iskalnikom, YouTubom in WhatsAppom, ljudem pomagajo iskati in izmenjavati informacije ter sodelovati v razpravah in družbi. Googlov Android tudi poganja večino svetovnih pametnih telefonov.
Na drugih področjih so tudi druga velika tehnološka podjetja, vključno z Applom, Amazonom in Microsoftom, pridobila veliko moči, a platforme Facebooka in Googla so postale bistvene za sodelovanje in sporazumevanje med ljudmi – postale so nov svetovni javni prostor.
Tehnična velikana te storitve ponujata milijardam ljudi, ne da bi ti morali za to kaj plačati. Namesto tega posamezniki plačujejo storitve s svojimi intimnimi osebnimi podatki, saj jih platforme ves čas spremljajo po spletu in tudi v fizičnem svetu, na primer prek povezanih naprav.
“Internet je ključnega pomena za to, da lahko ljudje uživajo številne svoje pravice, vendar milijarde ljudi nimajo dejanske izbire pri dostopanju do tega javnega prostora, ampak se to dogaja pod pogoji, ki jih narekujeta Facebook in Google,” je dejal Kumi Naidoo.
“Še huje je, da se ljudje, ko so se te platforme začele pojavljati, niso odločili za tak internet. Google in Facebook sta namreč sčasoma odpravila našo zasebnost, košček za koščkom. Zdaj smo ujeti. Bodisi se predamo temu razširjenemu nadzoru, kjer se naši podatki zlahka uporabljajo za to, da z nami manipulirajo in na nas vplivajo, ali pa se odrečemo prednostim digitalnega sveta. To nikakor ne more biti legitimna izbira. Ponovno moramo pridobiti nazaj ta javni prostor, da bomo lahko v njem sodelovali, ne da bi to kršilo naše pravice.”
Pridobivanje in analiza osebnih podatkov ljudi v tako nezamisljivo velikem obsegu nista združljiva s sestavnimi deli pravice do zasebnosti, vključno s svobodo pred vdorom v naše zasebno življenje, pravico do nadzora informacij o sebi in do prostora, v katerem lahko svobodno izražamo svoje identitete.
Izkoriščevalni algoritmi
Googlove in Facebookove platforme temeljijo na algoritmih, ki obdelujejo ogromno količino podatkov o ljudeh, da bi pridobili neverjetno podrobne značilnosti ljudi in vplivali na njihovo spletno izkušnjo. Oglaševalci pa nato plačajo Facebooku in Googlu, da lahko s temi podatki ciljajo ljudi z oglaševanjem ali določenimi sporočili.
Škandal s Cambridge Analytica je razkril, kako enostavno je podatke o ljudeh zlorabiti na nepredvidene načine z namenom manipulacije in vplivanja nanje.
“Videli smo že, da je lahko v napačnih rokah obsežna arhitektura Googla in Facebooka za oglaševanje močno orožje. Ne le, da jo je mogoče zlorabiti za politične cilje, kar ima lahko katastrofalne posledice za družbo, ampak omogoča tudi nove izkoriščevalske taktike oglaševanja, kot je prežanje na ranljive ljudi, ki se borijo z boleznijo, težavami z duševnim zdravjem ali zasvojenostjo. Ker so ti oglasi prilagojeni nam kot posameznikom, so skriti pred javnim nadzorom,” je opozoril Naidoo.
Nov internet
Vlade morajo nujno sprejeti ukrepe za prenovo poslovnega modela, ki temelji na nadzoru, in nas zaščititi pred zlorabami človekovih pravic s strani podjetij, tudi z uveljavljanjem močnih zakonov o varstvu podatkov in učinkovitega reguliranja tehnoloških gigantov v skladu s pravom človekovih pravic.
Kot prvi korak morajo vlade sprejeti zakone, s katerimi bodo podjetjem, vključno z Googlom in Facebookom, preprečile, da bi dostop do njihove storitve pogojevali s tem, da posamezniki “soglašajo” z zbiranjem, obdelavo ali skupno rabo svojih osebnih podatkov za trženje ali oglaševanje. Podjetja, vključno z Googlom in Facebookom, so prav tako odgovorna za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na to, kje in kako delujejo.
“Facebook in Google ne smeta diktirati, kako živimo v spletu. Ti podjetji sta izbrali poseben nadzorstveni poslovni model, ki vpliva na zasebnost, svobodo izražanja in druge človekove pravice. Tehnologija, ki stoji za internetom, ni nezdružljiva z našimi pravicami, poslovni model, za katerega sta se odločila Facebook in Google, pa je,” je dejal Kumi Naidoo.
“Čas je, da si ponovno pridobimo ta pomemben javni prostor zase in ne zgolj za nekaj močnih podjetij v Silicijevi dolini, ki za svoja ravnanja ne odgovarjajo.”
Facebook in Google se ne strinjata z ugotovitvami. Odzivi podjetij so vključeni v poročilo.
