Starejši v Gazi so ujeti v spregledani zdravstveni krizi med nadaljujočo se izraelsko blokado pomoči in zdravil

  • Anketa HelpAge International razkriva posledice, ki jih občutijo starejši na svojem fizičnem in psihičnem zdravju
  • Hudo pomanjkanje hranljive hrane, zdravil in zatočišč prispeva k nečloveškim razmeram
  • »Pravic in potreb starejših v Gazi se ne sme spregledati.« – Erika Guevara-Rosas

Starejši v Gazi se soočajo s spregledano krizo fizičnega in duševnega zdravja med nadaljujočo se izraelsko blokado pomoči in nujnih zdravil ter ob nedavni izraelski prepovedi humanitarnih organizacij, je pokazala nova raziskava organizacij HelpAge International in Amnesty International.

V zdravstveni anketi, ki jo je izvedla HelpAge International, so starejši dejali, da zaradi pomanjkanja hrane preskakujejo obroke, tudi zato da nekaj pojedo drugi člani njihovih družin; drugi so povedali, da so bili prisiljeni zmanjšati predpisani odmerek zdravil za resne bolezni, saj zdravil ni na voljo.

Starejši, ki so razseljeni s svojih domov, so Amnesty International opisali, kako to, da nimajo dostopa do hranljive hrane, primernega zatočišča in zdravstvene oskrbe, povzroča izredno škodo ob nadaljujoči se izraelski blokadi. Intervjuvani so bili vsi večkrat prisilno preseljeni po oktobru 2023.

Med oboroženimi spopadi so potrebe starejših pogostokrat spregledane. V Gazi se starejši spopadajo s še nevidenimi fizičnimi in psihološkimi zdravstvenimi stiskami, ki so neposredna posledica izraelskega naklepnega vzpostavljanja takšnih življenjskih razmer, da bi ta privedla do fizičnega uničenja palestinskega prebivalstva v Gazi.

Erika Guevara-Rosas, višja direktorica Amnesty International za raziskave, zagovorništvo in kampanje

»Anketa HelpAge International razkriva, kako so izraelske nadaljujoče se, nezakonite, krute in nečloveške omejitve, kaj od nujne pomoči lahko pride v Gazo, vplivale na zmožnost starejših priti do nujne medicinske oskrbe in zdravil ter omejile njihovo možnost, da dobijo hranljivo hrano in si zagotovijo primerno zatočišče. Na pravice in potrebe starejših v Gazi se ne sme pozabiti. Mnogi živijo v človeka nevrednih razmerah in v grozni humanitarni stiski, potem ko so bili njihovi domovi uničeni in so se bili večkrat prisiljeni seliti. Izraelske oblasti morajo nemudoma in brezpogojno končati z blokado ter dovoliti neoviran vstop nujnih potrebščin, vključno z zdravili in materiali za zatočišča,« je še dejala Erika Guevara-Rosas.

V zimskih mesecih se je palestinsko prebivalstvo Gaze – ki večina živi v razpadajočih šotorih ali improvizoričnih zatočiščih – moralo prebiti tudi skozi poplavljanja, vključno z odplakami, in skozi oster, hladen veter. Izrael je s 1. januarjem zamrznil registracijo 37 nevladnih organizacij, ki delujejo v Gazi in na Zahodnem bregu, ter zahteval, da prenehajo s svojim delovanjem v roku 60 dni.

Ugotovitve ankete HelpAge International

HelpAge International je naredila anketo med 416 starejšimi v Gazi, ter objavila svoje ugotovitve v novem, danes objavljenem poročilu Potisnjeni onkraj svojih zmožnosti: preživetje starejših v Gazi (Pushed Beyond Their Limits: The survival of older people in Gaza). Med hudim pomanjkanjem hrane in ob sesutju nujnih javnih služb so starejši izpostavljeni posebnim in pogostokrat spregledanim tveganjem. Njihove potrebe ostajajo v veliki meri nevidne. Glavne ugotovitve HelpAge International so:

  • Starejši živijo v izjemnem pomanjkanju zatočišč: 76 % anketiranih živi v šotorih, ki so pogostokrat hudo prenatrpani; 84 % jih je dejalo, da trenutne bivalne razmere škodujejo njihovemu zdravju in zasebnosti.
  • Prisilno preseljevanje je bilo neprestano in destabilizirajoče: 79 % anketiranih je bilo prisilno razseljenih več kot trikrat po oktobru 2023, kar je zamajalo družinsko podporo in povečalo izoliranost.
  • Zdravstvene težave so raznovrstne in večinoma nezdravljene: Čeprav so kronične bolečine in bolezni med ljudmi splošno prisotne, je dostopnost zdravil izjemno omejena. 42 % sodelujočih je dejalo, da lahko potrebna zdravila pridobi le “včasih”, 18 % pa “redko”. 68 % vprašanih je zmanjšalo odmerek ali prenehalo z jemanjem zdravil, ker jim je zdravil zmanjkalo. Dostop do zdravstvene oskrbe ostaja slab, saj je zgolj 17 % dejalo, da je zdravstvena pomoč dostopna, zdravljenje kroničnih bolezni pa je najpogosteje pogrešana storitev – za 31 % vprašanih.
  • Prehranska varnost je izjemno nizka in lahko ogroža preživetje: Čeprav je polovica vprašanih dejala, da je po premirju lažje priti do pomoči, jih 11 % vseeno ni nič jedlo v zadnjih 24 urah; 48 % pa jih je zmanjšalo zaužito hrano, zato da lahko jedo drugi.
  • Hudo načeto psihološko zdravje neposredno vpliva na prehrano: 77 % vprašanih je dejalo, da so žalost, negotovost, osamljenost in nespečnost vplivale na njihov apetit in njihovo dobrobit. 

»Življenje je postalo še bolj nesrečno in uborno«

Te ugotovitve potrjuje tudi raziskava Amnesty International, ki je zajemala intervjuje z 12 starejšimi osebami z vseh predelov okupirane Gaze, ki živijo v šotorih v taboriščih za notranje razseljene v predelu Zawayda, kjer so življenjski pogoji izjemno težki. V večini primerov je sorodnik pomagal pri komunikaciji s starejšimi, ki mnogi živijo z ovirami ali potrebujejo pomoč pri uporabi mobilnega telefona.

Intervjuvani so povedali, da so bili prisiljeni zmanjšati ali prenehati jemati zdravila za kronične bolezni, ker zdravil ali ni ali so postala tri- do štiri-krat dražja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je oktobra 2025 delno delovalo manj kot 14 od 36 bolnic v Gazi in manj kot tretjina rehabilitacijskih služb, kar močno omejuje dostop starejših ljudi do oskrbe.

Nekateri starejši so izgubili občuten del svoje teže in večina jih je odvisna od skupnostnih kuhinj, ki vselej ne zagotovijo primerno hranljive hrane. Okolja taborišč za razseljene, s pogostokrat neravnimi in mivkastimi tlemi, preprečujejo osebam na vozičkih ali s hojicami, da bi se lahko samostojno premikali, zaradi česar so v celoti odvisni od sorodnikov.

Mohammed Bili, 61, je bil po oktobru 2023 sedemkrat prisiljen seliti se. Dializo potrebuje trikrat na teden. A center, kamor je hodil v preteklosti, je bil uničen, in sedaj dobi dializo dvakrat tedensko v manjšem obsegu. Težko se premika z vozičkom skozi taborišče. Izgubil je skoraj 20 kilogramov.

Amnesty International je povedal: »Moje roke so izjemno negibljive in v mišicah nimam nobene moči ravno zaradi nezadostnega obsega dialize, ki jo potrebujem.«

Samira Al-Shawa, 88, uporablja hojico, da se lahko samostojno premika. A odkar živi v taborišču, ki je na mivkasti podlagi, se ne more premikati. Večino časa preživi leže na improvizirani postelji v šotoru. Vir hrane za njeno družino so humanitarne kuhinje, a pogostokrat hrane ni dovolj in ni dovolj hranljiva. Od oktobra 2023 je izgubila okoli 20 kilogramov teže.

Sadiqa Al-Barrawi, ki ima okoli 90 let, je bila prisilno preseljena trikrat po oktobru 2023. Trenutno živi v šotoru v taborišču Salam s sinom, njegovo ženo in njunimi tremi otroki. Ko je januarja 2025 ponoči šla na stranišče, je padla in se poškodovala, tako da sedaj ne more stati ali hoditi. Amnesty International je povedala: »Odtlej je moje življenje še bolj nesrečno.«

Sadiqa ima sladkorno bolezen in visok krvni pritisk. Izgubila je okoli 25 kilogramov in je odvisna od hrane humanitarnih kuhinj. Dodala je: »Kmetovalci smo. Doma v vasi smo imeli zemljo in najboljšo svežo hrano – sedaj pa nimamo ničesar.«

Ozadje

Ljudje, stari več kot 60 let, predstavljajo približno 5 % prebivalstva Gaze. Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je bilo decembra 2025 število starejših, ki so bili ubiti po oktobru 2023, 4.813. Ta številka ne upošteva posrednih smrti zaradi uničene zdravstvene infrastrukture. Poročilo UNWRA pravi, da so mnogi starejši zaradi spopadov in prisilnih preselitev izgubili stik z osebami, ki so skrbele za njih. Amnesty International je dokumentirala, kako so starejši v času oboroženih spopadov bolj ogroženi in kako se njihove temeljne potrebe sistematično ignorira.

Decembra 2024 je Amnesty International prišla do sklepa, da Izrael v Gazi izvršuje genocid. Prikazala je, da Izrael izvršuje ravnanja, ki jih prepoveduje Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, s posebnim namenom uničiti palestinsko prebivalstvo v Gazi, vključno s pobijanjem, povzročanjem hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja, in z naklepnim izpostavljanjem palestinskega prebivalstva v Gazi življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njihovega uničenja.

Navkljub zmanjšanju števila in obsežnosti napadov po sklenitvi dogovora o premirju oktobra 2025 v Gazi za palestinsko prebivalstvo ni prišlo do dejanskih sprememb razmer, ki jim jih vsiljuje Izrael, in ni dokazov, ki bi kazali na to, da se je spremenil namen Izraela, da izvrši genocid.