Amnesty International je sporočila, da preverjeni videoposnetki in zanesljive informacije prič v Iranu razkrivajo množične nezakonite umore v še ne videnem obsegu med blokado interneta, ki jo oblasti izvajajo od 8. januarja, da bi prikrile svoje zločine.
Amnesty International članice Združenih narodov (ZN) poziva, da prepoznajo sistematično in trajajočo nekaznovanost za zločine, ki jih izvršijo varnostne sile med sedanjimi in ki so jih izvršile med preteklimi protesti. Nekaznovanost je iranske oblasti okrepila v vztrajanju pri zločinskem ravnanju. Od 28. decembra so vse bolj smrtonosni odzivi, da se zatre večinoma mirne upore, privedli do še ne videnega števila izgubljenih življenj med ukrepi, da se proteste razpusti. Uradno priznano število smrti sega do 2000.
Članice ZN morajo nemudoma in usklajeno ukrepati, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi, vključno s sklicem posebnega zasedanja Varnostnega sveta ZN in Sveta ZN za človekove pravice. Z namenom, da se napove konec dobe nekaznovanosti in da se odvrne oblasti od nadaljnjega prelivanja krvi, bi članice morale razmisliti tudi o vzpostavitvi mehanizmov mednarodne pravičnosti, da bi se zagotovilo takojšnje kazenske preiskave in pregon vseh, ki so izvršili mednarodna hudodelstva in hude kršitve človekovih pravic. Države morajo pozvati tudi Varnostni svet, da situacijo v Iranu predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS).
Sedanja spirala prelivanja krvi in nekaznovanosti se mora končati. Tudi če upoštevamo pretekle hude kršitve človekovih pravic in mednarodna hudodelstva, ki so jih izvršile iranske oblasti med ponavljajočimi se protesti, sta grozovitost in obseg pobojev ter zatiranja po 8. januarju še ne videna.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Čeprav je velik del iranske družbe navkljub metkom preplavil ulice, so se vrhovni verski voditelj in varnostne sile odzvali najbolj smrtonosno do zdaj. Oblasti so se namerno odločile za množične poboje protestnic in protestnikov, ki so zahtevali temeljne spremembe in prehod od islamske republike k novemu sistemu vladanja, ki bi spoštoval človekove pravice in dostojanstvo. Mednarodna skupnost mora nujno sprejeti diplomatske ukrepe, ki bodo zaščitili protestnike in protestnice pred poboji in ki bodo naslovili nekaznovanost, ki sedaj poganja oblastno nasilje,« je dodala Agnès Callamard.
Dokazi, ki jih je zbrala Amnesty International, potrjujejo, da so varnostne sile na ulicah ali strehah, tudi stanovanjskih stavb, mošej in policijskih postaj, streljali na neoborožene protestnike in protestnice ter jih ciljali v glave in prsi. Zdravstvene ustanove ne uspejo oskrbeti vseh poškodovanih, medtem ko zaskrbljene družine iščejo pogrešane svojce med vrečami s trupli ob prepolnih mrtvašnicah. Trupla so naložena na tovornjake, v zabojnike in skladišča.
Amnesty International je analizirala ducate videov in fotografij, vezanih na zatiranje protestov po 8. januarju v 10 mestih v provincah Alborz, Gilan, Kermanshah, Razavi Khorasan, Sistan in Baluchestan ter Teheran, ter se posvetovala tudi z neodvisnim patologom glede smrtnih in hudih poškodb na dokaznih materialih.
Zagovorniki_ce človekovih pravic in novinarji_ke, ki so zunaj Irana, so z Amnesty International podelili besedilna ali zvočna sporočila 38 oseb iz 16 mest v devetih iranskih provincah. Poleg tega je Amnesty govorila s tremi dobro obveščenimi viri v Iranu, vključno z zdravstvenim delavcem in dvema protestnikoma, ter s 16 dobro obveščenimi osebami zunaj Irana, vključno s svojci žrtev, zagovorniki_cami človekovih pravic, novinarji_kami in s pričo, ki je Iran zapustila 12. januarja.
Zbrani dokazi kažejo na usklajeno vsedržavno krepitev uporabe smrtonosne sile varnostnih enot proti večinoma mirnim protestnikom_cam in mimoidočim vse od večera 8. januarja dalje.
Analiza posnetkov in pričevanja ljudi govorijo o tem, da varnostne sile sestavljajo islamska revolucionarna garda, enote basijev, in različni oddelki iranske policije, poznane pod akronimom FARAJA, pa tudi policija v civilu.
Preverjeni avdiovizualni posnetki kažejo hude in v nekaterih primerih smrtne poškodbe, vključno s strelnimi ranami v glavo, tudi v oči. Osebe prav tako nepremično ležijo na ulicah ali jih nosijo stran medtem ko je slišati verjetno nadaljujoče se streljanje. Posnetki prikazujejo tudi osebe, ki močno krvavijo ali ležijo nepremični na tleh bolnišnice. Na mnogih videih osebe, ki snemajo, pojasnjujejo, da so bili ljudje ubiti.
Vsaj dva posnetka beležita, kako varnostne sile lovijo in streljajo na protestnike, ki bežijo. Zdi se, da ti protestniki niso predstavljali nobene grožnje, ki bi upravičevala uporabo sile, kaj šele streljanje ali rabo drugega prepovedanega orožja.
Povejte svetu, da se nezamisljivi zločini dogajajo v Iranu … Povejte svetu, da če ne naredijo nič, bodo [oblasti] spremenile državo v pokopališče.
Novinar iz Teherana
Trajajoča blokada interneta je močno okrnila možnost žrtev, novinarjev_k in organizacij za človekove pravice, da bi lahko opravili poglobljene intervjuje in dokumentirali kršitve, kar povečuje nevarnost, da bodo dokazi izgubljeni.
Amnesty International ponovno poziva najvišji varnostni organ Irana, Vrhovni narodni varnostni svet, naj nemudoma ukaže varnostnim silam, da prenehajo z uporabo nezakonite sile in strelnega orožja ter da takoj omogočijo poln dostop do interneta.
Države in mednarodna skupnost bi morali že davno zahtevati dosego pravičnosti in končanje desetletne in sistematične nekaznovanosti, ki je omogočila iranskim oblastem, da vseskozi izvršujejo mednarodna hudodelstva, da so zatrli vsako nasprotovanje in da zavračajo ugotovitve o hudodelstvih zoper človečnost Preiskovalne misije ZN. Celovit pristop k dosegi pravičnosti zahteva mednarodno odzivanje, vključno s preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), ki bi sledila temu, da Varnostni svet ZN MKS predloži situacijo, ter vzpostavitev mehanizmov mednarodne pravičnosti, kot tudi usklajene odzive na ravni držav, ki bi odprle kazenske preiskave in pregone na podlagi univerzalne jurisdikcije.
Provinca Teheran
Dokazi na podlagi preverjenih posnetkov in pričevanj razkrivajo, da so varnostne sile izvršile množične umore širom vse province.
10. januarja 2026 so se začeli pojavljati posnetki improvizirane mrtvašnice zunaj stavbe državnega forenzičnega instituta v Kahrizaku, blizu Teherana, saj je uradna mrtvašnica v stavbi postala premajhna. Pet videov prikazuje zaskrbljene družine, ki poskušajo preveriti, ali so njihovi svojci med trupli. Amnesty International je posnetke analizirala in ob upoštevanju morebitnih podvajanj, naštela vsaj 205 različnih vreč s trupli.
Eden od videov, objavljen 11. januarja 2026, prikazuje ekran v stavbi, na katerem so fotografije mrtvih, medtem ko se številka števca spreminja. To se zdi, da je način, ki ga oblasti ponujajo družinam, da prepoznajo svojce. Števec pride do številke 250, kar potrjuje vratolomno število trupel.
Poročilo, ki ga je objavil BBC Persian 13. januarja 2026 vključuje pričevanje osebe v Kahrizaku, ki opisuje situacijo 9. januarja: »Prišli so [družine žrtev] do dvorane za avtopsijo, kjer so bila trupla eno na drugem … v eni sobi je bilo toliko trupel, da ni bilo mogoče odpreti vrat … v drugi sobi so bila ženska trupla.«
Informacije treh dobro informiranih oseb govorijo o tem, da se sorodnike žrtev usmerja tudi na pokopališča in v bolnice, kjer so trupla v skladiščih in kontejnerjih.
Video, posnet na pokopališču Behesht Zahra, prikazuje družine, ki iščejo svojce med trupli v vrečah zunaj in v več velikih sobah. Ni jasno, kdaj je bil video posnet, a oseba, ki snema, reče, da so trupla bila pripeljana po nasilnem zatrtju protestov 8. in 9. januarja. Amnesty International je analizirala video in štiri fotografije ter naštela vsaj 120 vreč s trupli; pogovarjala pa se je tudi s sorodnikom žrtve, ki je 9. januarja šel v mrtvašnico, kjer je naletel na grozljiv prizor množice trupel.
Videi prikazujejo tudi, kako je nasilno zatrtje potekalo. Posnetek objavljen 9. januarja 2026 prikazuje bolnišnico Alghadir, kjer je med 10 in 12 trupel.
Posnetek, objavljen dva dni kasneje, iz soseske Tehranpars, ki je približno kilometer oddaljena od bolnišnice, prikazuje smrtonosni odziv in besedilo ob posnetku trdi, da gre za dogajanje 8. januarja. Amnesty International ni mogla neodvisno določiti datuma, kdaj je bil posnetek narejen, a na njem se poskušata dva protestnika skriti pred neprestanim streljanjem na ulici Rashid 115. Protestnikov se ne vidi, a eden opozori drugega, ki snema: »Skrij telefon, ustrelili te bodo v roko. Ostrostrelci so med njimi [varnostnimi silami].«
Šest-minutni video z ulice Rashid 115 v Tehranparsu 9. januarja 2026 prav tako prikazuje varnostne sile, kako streljajo s strehe policijske postaje, medtem ko protestniki_ce in mimoidoči bežijo.
Priča iz bližnje soseske Narmak je dejala: »V soseski Narmak so [varnostne sile] ustrelile in ubile pet ali šest ljudi pred nami. Ne uporabljajo več slepih nabojev, ampak prave metke.«
Druga priča je dejala, da je videla mnogo ljudi s strelnimi ranami, ki so jih pripeljali v bolnico Labbafinejad na severovzhodu Teherana. Po informacijah, ki jih je prejela Amnesty International so zdravstveni delavci v bolnicah v Shahr-e Qods in blizu soseske Sadeghieha (Arya Shahr) poročali podobno.
Oseba, ki je bila na protestih iz mesta Nassimshahr je Amnesty International povedala:
»Neprestano so [varnostne sile] streljale na ljudi, ko so bežali. Ubili so … ljudi [8. januarja]. Streljali so na vse tudi [9. januarja] in ubili … ljudi. Povejte svetu. Na vsakem koraku so bili agenti basijov, ki so izgledali kot najstniki, a oboroženi s kalašniki.«
Provinca Razavi Khorasan
Preverjeni video, posnet 8. januarja 2026, potrjuje opise prič in zdravstvenih delavcev, ter kaže, da so varnostne sile v provinci Razavi Khorasan streljale neposredno na protestnike_ce in mimoidoče brez opozorila, kar kaže na zaostritev in stopnjevanje rabe sile ob poročilih o visokem številu mrtvih.
Zdravstveni delavec iz Mashhada je Amnesty International povedal: »V noči na 9. januar so prinesli 150 trupel mladih protestnikov in protestnic samo v eno bolnico, in jih nato odpeljali na pokopališče Behesht Reza, blizu Mashhada. Mlada, ranjena ženska je umrla v bolnici in varnostne sile so želele razglasiti, da so jo ubili nasilni razgrajači, čemur se je družina uprla. Trupla so [oblasti] hitro pokopale, preden bi jih lahko identificirali in družine so obvestili šele naknadno.«
V videu, posnetem na Vakilabad bulevarju v Mashhadu 10. januarja 2026, varnostne sile streljajo na protestnike od zgoraj. Drugi video, posnet v istem predelu na isti dan prikazuje, kako varnostne sile lovijo protestnike, medtem ko je slišati, kar zveni kot streli. Med varnostnimi silami je zaznati blisk, ko se zasliši glasen pok, in oseba, ki snema, reče, da oblasti streljajo na ljudi.
Priča iz Vakilabada se spomni ravnanja varnostnih sil: »Uporabljali so solzivec in zvočne granate ter streljali neposredno [na protestnike]. Solzivec so izstrelili celo v nekatere hiše. Na ljudi so streljali v predelu Vakilabad in mnogi so bili ranjeni. Ljudem se zdi, da ni več ničesar, kar bi lahko izgubili.«
»Delam na urgenci … vsi, ki so jih pripeljali, so imeli grozne rane zaradi neposrednih strelov. Nekateri so imeli glavo ali obraz poškodovane s slepimi naboji. Očitno je bilo, da [varnostne sile] streljajo, da bi ubile. Ti brezsrčni ljudje nimajo milosti.«
Zdravstveni delavec iz Mashhada
Provinca Alborz
Analiza video posnetkov in pričevanja očividcev govorijo o množičnih umorih protestnikov_ic ter mimoidočih po vsej provinci Alborz od 8. januarja 2026 dalje.
Na videih, ki jih je analizirala Amnesty International, se sliši streljanje in na enem izmed njih, posnetem v Karaju in objavljenem 10. januarja 2026, na ducate oboroženih varnostnih sil, ki patruljirajo po ulici.
Dva videa objavljena 9. januarja 2026 prikazujeta več moških in žensk, ki negibno ležijo na tleh, zdi se da v bolnišnici. Na enem posnetku, oseba, ki snema, reče: »Ljudi so [varnostne sile] ubili s pravimi metki.« Besedilo ob videu pojasnjuje, da so posnetki iz Fardisa, 8. januarja, a Amnesty International tega ni mogla neodvisno potrditi.
Pričevanja iz province Alborz pa potrjujejo smrtonosno zatrtje protestov. V pričevanju zdravstveni delavec iz Fardisa opisuje veliko število ranjenih in mrtvih, ki so bili pripeljani v bolnice v Karaju: »V bolnico Soleimani so zgolj ponoči [8. januarja] prinesli 87 mrtvih … v bolnici Parsian je bilo 423 ranjenih oseb. Bila je gneča in mnogo je bilo ranjenih.«
Provinca Kermanshah
Očividci in preverjeni avdiovizualni posnetki z 8. in 9. januarja 2026 v provinci Kermanshah prav tako razkrivajo širok vzorec nezakonite rabe sile varnostnih sil in streljanja na protestnike_ce. To je povzročilo smrti in ranjene v mestih Kermanshah, Eslam Abad-e Gharb in Gilan-e Gharb.
Številni preverjeni videi objavljeni 8. januarja 2026 prikazujejo varnostne sile v uniformah in civilu na Golha bulevarju ter v okolici, v mestu Kermanshah, kako nasilno aretirajo ljudi in jih zastrašujejo. Na enem videu se sliši strele in kako se puško repetira. Posnetek ne pokaže, na koga se strelja. Na drugem videu so vidni agenti v uniformah in v civilu, kako patruljirajo po ulici s puškami in aretirajo osebo.
Video objavljen 8. januarja 2026 prikazuje kaotično situacijo, ko protestniki v Kermanshahu pomagajo dvema ranjenima, ki sta na tleh, medtem ko oseba, ki snema, zakriči: »Ubili so dva človeka.«
Na dveh videih iz Gilan-e Ghariba, ki jih je z Amnesty International podelil zagovornik človekovih pravic, so slišni streli, na enem protestniki bežijo, ko se sliši streljanje. Video dokaze potrjujejo tudi pričevanja očividcev. Amnesty International je prejela pričevanje ranjenega protestnika iz mesta Kermanshah, ki je dejal: »V Kermanshahu je občutek, kot da smo na vojnem območju. Polje metkov. Policisti so prišli iz okoliških ulic in začeli streljati. Vsi smo stekli, a zvoki strelov vztrajajo. Zadelo me je 20 slepih nabojev in zatekel sem se v hišo v bližini … Varnostne sile so streljale tudi proti hišam, ki so ponudile zatočišče ljudem, ki so bežali pred streli.«
Pričevanja so vključevala tudi nujne pozive na pomoč. Oseba, ki je bila očividka, iz mesta Gilan-e Gharb je dejala: »Situacija je izjemno grozna. Naredite nekaj. [Varnostne sile] streljajo na ljudi s pravimi naboji … Odločili so se, da bo tekla kri ljudi. Zaradi vaše vesti, naredite kar lahko. Obvestite organizacije za človekove pravice.«