revija akcija, december 2025

Revija Akcija, december 2025

Revija Akcija je brezplačna revija za naše članice_e, v kateri zberemo najpomembnejše novice in aktualne teme s področja človekovih pravic. V njej boste našli zanimive intervjuje, informacije o raziskavah, aktivistične akcije, peticije, komentarje, izobraževalna gradiva, dobre novice in še marsikaj. Ob vsaki izdaji za vas pripravimo tudi zanimivo prilogo.

Kaj prinaša tokratna revija?

Akciji na pot oz. uvodnik je tokrat napisala Tamara Arh, začasna predsednica izvršnega odbora.

Aktualniku tokrat pišemo o taborniškem Zletu, novih projektih slovenske Amnesty in pa tudi o tem, kako smo Kabinetu predsednika vlade predali podpise pod peticijo, v kateri smo zahtevali dostop do vode za vse romske družine na JV Slovenije.

Pod žarometom

V rubriki Pod žarometom vabimo k branju najaktualnejših tem s področja človekovih pravic.

Represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost

Otrok, ki gleda skozi okno v romskem naselju Goriča vas, kjer še vedno živijo romske družine brez dostopa do vode.

Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu v noči na 25. oktober, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Tragedija je okrepila v celoti utemeljene zahteve, da se dosledno preišče in kaznuje vsa kazniva dejanja ter da se zagotovi varnost vseh ne glede na etnično pripadnost. To je – in je že doslej bila naloga države.

Intervju z raziskovalke globalne AI Budour Hassan

Budour Hassan je raziskovalka globalne Amnesty International za Izrael in zasedeno palestinsko ozemlje. Njeno delo temelji na dokumentiranju kršitev človekovih pravic, v zadnjem času pa je njena ekipa osredotočena na zločine v Gazi. Avgusta je obiskala slovenijo, kjer je sodelovala na številnih dogodkih in na njih spregovorila o genocidu nad palestinskim ljudstvom.

35 organizacij in kolektivov: Omogočite varne in zakonite poti

Novinarska konferenca ob predstavitvi peticije za varne in zakonite poti. 22. 9. 2025

Prebivalci_ke ali državljani_ke Slovenije, ki imajo v Gazi družinske članice_e, ne bi smeli biti prisiljeni tavati skozi birokratske labirinte, če želijo rešiti življenja svojih bližnjih. Preživetje njihovih družinskih članic_ov tudi ne bi smelo biti pogojevano s finančnimi zahtevami, ki so globoko diskriminatorne.

Postavitev spomenika vsem, ki so umrli zaradi mej

Spomenik v Črnomlju je sestavljen iz rečnih kamnov, s katerimi označuje številne utopitve v slovenskih rekah. Njegov avtor je akademski kipar Tomaž Furlan.

V Sloveniji se množi število smrti na mejah oziroma smrti zaradi mej ter število anonimnih grobov neidentificiranih beguncev in begunk. Obenem je po svetu vse več družin, ki ne vedo, kje so njihovi bližnji – so živi ali mrtvi.

Kako želijo evropske države omejiti dostop do splava?

Amnesty International je objavila novo poročilo, ki razkriva, da je dostop do splava v Evropi vedno bolj omejen, krepijo pa se tudi prizadevanja za spodkopavanje reproduktivnih pravic.

Trideset let po genocidu v Srebrenici: »nikoli več« zveni prazno

Ob obeležitvi tridesete obletnice genocida v Srebrenici delimo zapis Dinushke Disanayake, namestnice direktorja Amnesty International za Evropo, ki se je letos poklonila žrtvam na spominski slovesnosti v Srebrenici.

Intervju z avtoricama magistrske naloge o izbrisu

Otvoritev razstave 33 let s(r)amote na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na fotografiji od leve proti desni: Špela Razpotnik, Katarina Keček, Ratko Stojiljković, Eva Rode, Veronika Kukovec, Irfan Beširević, Slavica Đuričić, Matjaž Oven, Nataša Posel.

Veronika Kukovec in Eva Rode sta sveži magistrici s področja socialne pedagogike, ki sta pravkar sta opravili zagovor svoje naloge Ključni akterji o izbrisu in (ne)vključenost teme izbrisa v izobraževanje, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.  

Progra Face to face: Študenti_ke, ki ustvarjajo spremembe

Programi zbiranja sredstev so pomemben del slovenske Amnesty. Brez njih in vseh vas, ki nas podpirate z donacijami, naše ekipe ne bi mogle opravljati svojega dela in se zavzemati za spremembe. Spoznaj ekipo Face to Face.

Pišem za pravice: Bojevnice za amazonski pragozd

Nismo le aktivistke; smo hčere zemlje in naših skupnosti; smo bojevnice gozda, ki ne namerava umreti. Smo amazonski pragozd, ki se upira vplivom naftne industrije, zaradi katere gorijo naše skupnosti in naša zemlja.

Priloga: Pišem za pravice

Želiš prejemati našo revijo v svoj nabiralnik?

včlani se v amnesty