V Amnesty International smo na globalni ravni sprožili nujno akcijo pisanja apelov predsedniku slovenske vlade, dr. Robertu Golobu, zaradi rubežev denarnih socialnih pomoči, ki jih je januarja začela izvajati Finančna uprava RS na podlagi novembra sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV).
»Zgolj nekaj mesecev po sprejetju se ta drakonski zakon že uporablja za ciljno kaznovanje oseb in skupnosti, ki vsakodnevno doživljajo diskriminacijo in izključenost ter živijo v revščini. Ti neupravičeni ukrepi so nesorazmerno prizadeli romske skupnosti, kršijo pravico do socialne varnosti in so pripeljali do tega, da so nekatere družine ostale brez vsake socialne podpore,« je dejala Esther Major, namestnica direktorice Amnesty International za raziskave v Evropi.
Dostop do socialne pomoči je pravica in nikoli se je ne bi smelo zlorabiti za kaznovanje oseb, družin ali skupnosti. Slovenske oblasti morajo nemudoma prenehati z izvajanjem teh kaznovalnih ukrepov, zagotoviti povrnitev denarne socialne pomoči in spremeniti zakon tako, da bodo obveznosti, ki jih ima Slovenija na podlagi prava človekovih pravic, spoštovane.
Esther Major, namestnica direktorice Amnesty International za raziskave v Evropi
21. januarja 2026 je več kot 1000 oseb in njihovih družin ostalo brez dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj nova varnostna zakonodaja omogoča zaseg denarne socialne pomoči osebi, ki v dveh letih ni poplačala treh kazni. Zaseg denarne socialne pomoči prej ni bil mogoč, davčna zakonodaja pa še vedno določa, da v primeru rubeža na plačo Furs ne sme zarubiti več kot dve tretjini plače oz. da mora osebi ostati 76 odstotkov minimalne plače.
Rubeži Fursa so najhuje prizadeli otroke in ostale družinske člane, ki so bili kolektivno kaznovani. Čeprav je denarna socialna pomoč namenjena celotni družini, je bila januarja 2026 zaradi neplačanih obveznosti ene osebe odvzeta vsem,«
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije
Vlada je sicer po protestih civilne družbe in strokovnjakov napovedala, da naj bi v prihodnje za denarno socialno pomoč v primerih družin uvedla varovalke.
»Opozarjamo, da tudi omejen poseg v denarno socialno pomoč prizadene celotno družino, ki že tako komaj preživi.«
Mnogi so za rubež denarne socialne pomoči izvedeli šele na bančnem okencu, saj niso prejeli sklepa o davčni izvršbi. Finančna uprava ob tem ni izpolnila niti tega, kar ji nalaga drugi odstavek 8. člena ZNUZJV, da o izdanih sklepih obvesti pristojne Centre za socialno delo.
»Posegi v ustavno pravico do socialne varnosti, ki smo jim bili priča, so nevarni in strašljivi tudi zato, ker prizadeti nimajo na voljo učinkovitih pravnih sredstev, saj pritožba na Furs ne odloži izvršbe,« je še dodala Nataša Posel.
Pravico do socialne varnosti zagotavlja slovenska ustava, 9. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah pa določa, da ima vsaka oseba pravico do zadostne stopnje socialne varnosti, ki zagotovi dostojno raven življenja njej in njeni družini.
Ustavite rubeže socialne pomoči
napiši email predsedniku slovenske vlade
Pravna mreža za varstvo demokracije vložila ustavno pobudo
Pravna mreža za varstvo demokracije, katere del je tudi Amnesty International Slovenije, je danes vložila pobudo za oceno ustavnosti 8. člena ZNUZJV in pri vložitvi pobude na Ustavno sodišče RS podprla devet pobudnikov in pobudnic, štiri odrasle in pet otrok. Z rubeži denarne socialne pomoči na podlagi 8. člena ZNUZJV sta bili pobudnikom kršeni pravica do socialnega varstva in pravica do osebnega dostojanstva, mladoletnim pobudnikom pa tudi otrokove pravice.
Kaj je nujna akcija?
Nujne akcije so že desetletja eno od osnovnih načinov ustvarjanja pritiska Amnesty International. Ideja je preprosta: Amnesty izpostavi kršitev pravic neke osebe ali skupine oseb ter povabi ljudi z vsega sveta, da se za to osebo zavzamejo s svojim apelom. Apele (pisma) ljudje pošiljajo neposredno oblastem – denimo v aktualni nujni akciji za Slovenijo predsedniku vlade, ki lahko kršitev, zlorabo oz. nepravičnost odpravijo.
Na spletnem mestu Amnesty International Slovenije vabimo k:
- pošiljanju apela neposredno v elektronski predal slovenske vlade;
- podpisu spletne peticije slovenski vladi.
V okviru globalne organizacije Amnesty International smo do sedaj sprožili že tri druge nujne akcije; leta 1997 smo pisali apele proti vračanju beguncev v BiH, leta 2005 proti vračanju izbrisanega Alija Berishe iz Slovenije preko Nemčije na Kosovo, leta 2022 pa smo se skupaj zavzemali za Jaša Jenulla, od katerega so oblasti neupravičeno terjale stroške za policijsko varovanje protestov.