»Vaše pravice so v nevarnosti«, globalni napad na svoboščine
Mednarodni zaščiti človekovih pravic grozi propad, saj so kratkoročni nacionalni, vase usmerjeni interesi in drakonsko zatiranje pod pretvezo zaščite varnosti pripeljali do obsežnega napada na osnovne pravice in svoboščine, svari Amnesty International ob objavi letne ocene stanja človekovih pravic po svetu.
»Vaše pravice so v nevarnosti: številne vlade po svetu jih obravnavajo z brezmejnim prezirom,« je dejal Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International. »Milijoni ljudi neznansko trpijo v rokah držav in oboroženih skupin, medtem ko vlade brezsramno označujejo zaščito človekovih pravic kot grožnjo varnosti, pravu in redu ali ‘nacionalnim’ vrednotam.«
Globalne grožnje človekovim pravicam
Amnesty International svari pred zahrbtnim, razširjajočim se trendom spodkopavanja človekovih pravic, ko vlade namerno napadajo, ne financirajo ali zanemarjajo institucije, ki so bile vzpostavljene, da bi pomagale ščititi naše pravice.
»V nevarnosti niso le naše pravice, ampak tudi zakoni in sistem, ki jih ščitijo. Tvega se več kot 70 let težkega dela in človeškega napredka,« opozarja Salil Shetty.
Vlade, ki se poskušajo izogniti nadzoru nad stanjem v svojih državah, spodkopavajo telesa za zaščito človekovih pravic pri Združenih narodih, Mednarodno kazensko sodišče in regionalne mehanizme, kot so Svet Evrope in medameriški sistem za zaščito človekovih pravic.
Amnesty International poziva vlade, naj politično podpirajo in celovito financirajo sisteme, namenjene vzdrževanju mednarodnega prava in zaščiti pravic ljudi.
Vaše pravice so v nevarnosti: številne vlade po svetu jih obravnavajo z brezmejnim prezirom.
Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International
Grožnje pravicam na nacionalni ravni
Amnesty International je zabeležila, kako so v letu 2015 številne vlade brezsramno kršile mednarodno pravo v svojem nacionalnem okvirju: več kot 122 držav je mučilo ali kako drugače slabo ravnalo z ljudmi, vsaj 30 jih je nezakonito sililo begunce, da se vrnejo v države, kjer bi lahko bili v nevarnosti, v najmanj 19 državah so vlade ali oborožene skupine zagrešile vojna hudodelstva ali druge kršitve »vojnega prava«.
Amnesty International tudi svari pred zaskrbljujočim trendom med vladami, ki vedno bolj ciljajo in napadajo aktiviste, odvetnike in druge, ki zagovarjajo človekove pravice.
»Namesto da bi prepoznali bistveno vlogo, ki jo imajo ti ljudje v družbi, številne vlade namerno dušijo kritiko v svojih državah. V zatiranju državljanov so prekršili svoje lastne zakone,« je dejal Salil Shetty.
Po mnenju Amnesty International gre to delno pripisati reakcijam številnih držav na več varnostnih groženj v letu 2015.
»Zgrešene reakcije številnih vlad na grožnje nacionalni varnosti so bile rušenje civilne družbe, pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora, pa tudi odkriti poskusi, da se človekovim pravicam da slabšalni prizvok, postavljanje človekovih pravic kot nasprotje nacionalni varnosti, zakonom in redu ter ‘nacionalnim vrednotam’. Vlade so na tak način celo prekršile lastne zakone,« je dejal Salil Shetty.
ZN nujno potrebujejo nov zagon
Združeni narodi in njihovi uradi za zaščito človekovih pravic in beguncev so v letu 2015 utrpeli hude posledice sovražnosti in zanemarjenja neodzivnih vlad.
»ZN so bili vzpostavljeni, da bi ‘obvarovali bodoče rodove pred strahotami vojne’ in da bi ‘znova potrdili vero v temeljne človekove pravice’, a v luči ogromnih izzivov so bolj ranljivi, kot so bili kadarkoli doslej,« je dejal Salil Shetty.
Številne vlade so namerno zaustavile ukrepanje ZN, s katerimi bi preprečili množična grozodejstva ali poskrbeli za odgovornost storilcev, ter zavrnile ali se rogale njihovim priporočilom za izboljšanje stanja človekovih pravic na nacionalni ravni.
Sirski konflikt je grozljiv primer tega, kakšne katastrofalne posledice za ljudi ima sistematični neuspeh ZN, da bi izpolnili svojo pomembno vlogo pri zagotavljanju pravic in mednarodnega prava ter zagotavljanju odgovornosti.
Prihajajoči novi generalni sekretar oz. generalna sekretarka ZN, ki bo izvoljen/a letos in bo prevzel/a mesto januarja 2017, bo podedoval/a organizacijo, ki je dosegla veliko, a je nujno potrebna osvežitve, opozarja Amnesty International. Amnesty poziva države članice ZN in Varnostni svet ZN, naj pokažejo pogumno novo razmišljanje v smeri reform, začenši s postopkom izvolitve novega generalnega sekretarja/generalne sekretarke.
»Države članice ZN imajo letos zgodovinsko priložnost, da dajo organizaciji nov zagon s tem, da podprejo močnega kandidata ali kandidatko za generalnega sekretarja oz. sekretarko; osebo z zavezanostjo, osebno odločnostjo in vizijo, potrebno za odbijanje pritiska katerekoli države, ki si prizadeva spodkopavati človekove pravice doma ali mednarodno,« je dejal Salil Shetty.
Da bi to dosegli, mora biti po mnenju Amnesty International postopek izvolitve pošten in transparenten ter mora zagotavljati, da so pogledi kandidatov glede poglavitnih izzivov človekovih pravic, s katerimi se soočajo ZN, znani in razumljeni.
Poziv k ukrepanju
»Svet se danes sooča s številnimi izzivi, ki so bili izvorno vzpostavljeni ali so se podaljševali zaradi vlad, ki so se igrale politiko z življenji ljudi. Na milijone beguncev trpi, ko se konflikti množijo, oborožene skupine pa namerno napadajo civiliste ter izvajajo druge hude zlorabe,« je dejal Salil Shetty.
»Svetovni voditelje imajo moč, da preprečijo, da bi te krize še bolj ušle izpod nadzora. Vlade morajo ustaviti svoje napade na pravice ter okrepiti jamstva, ki jih je svet vzpostavil za njihovo zaščito. Človekove pravice so nujnost, ne dodatek; človeštvo še nikoli ni imelo toliko za izgubiti.«