V zadnjih šestih mesecih so v medijih prevladovale zgodbe o strahu, razhajanjih in sovraštvu. Vseeno pa aktivisti_ke po vsem svetu trdo delajo, da bi zmagalo upanje. Predstavljamo nekatere uspehe s področja človekovih pravic od januarja do junija 2025, na katere smo vsi lahko ponosni.

31. julija 2025 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom (uvoz, izvoz in tranzit). Odločitev je bila sprejeta na pobudo predsednika vlade dr. Roberta Goloba, Slovenija pa je s tem korakom postala prva država v EU, ki je sprejela ta pomemben ukrep.

Meddržavno sodišče je sprejelo prvo odločitev o odgovornosti držav  za podnebne spremembe in okoljsko krizo. Amnesty International pri tem izraža izjemno hvaležnost in občudovanje skupini 27 študentk in študentov s pacifiških otokov, ki so leta 2019 začeli z domišljeno, navdihujočo in inovativno svetovno kampanjo, ki je zahtevala in dosegla prelomno odločitev Meddržavnega sodišča. Mandi Mudarikwa, vodja strateških tožb pri Amnesty International je v odzivu dejala: »Današnja odločitev sodišča je prelomen trenutek za podnebno pravičnost in odgovornost. Meddržavno sodišče je jasno, da ni mogoče zagotoviti polnega uresničevanja človekovih pravic, če se ne zaščitijo podnebni sistem in okolje. Najvišje sodišče na svetu je poudarilo, da imajo države dolžnost nemudoma ukrepati, omejiti in nadzirati delovanje zasebnih akterjev ter sodelovati, da se zaščiti sedanje in prihodnje generacije ter ekosisteme pred vse hujšimi vplivi in posledicami človeško povzročene podnebne krize. Pionirska odločitev bo okrepila zatrjevanja stotin tožb, ki potekajo in ki jih bodo ljudje širom sveta še vložili, da bi dosegli pravičnost po škodi, ki so jim jo povzročili največji onesnaževalci, potem ko so jim odvzeli možnost preživetja.«

V nabito polni dvorani se je včeraj ploskalo večkrat, zares dolgo pa tako na začetku kot na koncu pogovora s posebno poročevalko za človekove pravice na okupiranem palestinskem ozemlju Francesco Albanese. V dialogu s palestinsko farmacevtko in humanitarno delavko Wafo Kanan Al Burai je italijanska mednarodna pravnica izpostavila vpletenost vseh evropskih držav v izraelske kršitve človekovih pravic palestinskega prebivalstva, v izraelski apartheid in sedaj, v genocid v Gazi. Generacije Palestink in Palestincev ne poznajo in ne vedo, kaj pomeni življenje brez teroriziranja in nasilja izraelske okupacije.

Z veseljem sporočamo, da je bil Mahmoud Khalil ob vplačani varščini izpuščen! Zanj smo pisali v okviru Mreže nujnih akcij. S tem se njegov boj za spoštovanje človekovih pravic ne končuje in tudi pri Amnesty bomo še naprej spremljali razvoj dogodkov. A vsi apeli, pisma in pritisk, da se Mahmouda izpusti in zagotovi spoštovanje njegovih pravic so vendarle obrodili pomembne rezultate.

Amnesty International vsako leto pripravi  globalno letno poročilo  o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 150 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.  

Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Svetovna kriza človekovih pravic, ki jo učinki Trumpove politike še poglabljajo.

• Iran, Irak in Savdska Arabija odgovorni za 91 % usmrtitev• Države uporabljajo smrtno kazen kot orožje proti protestnikom in etničnim skupinam• Porast usmrtitev zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, v nasprotju s človekovimi pravicami

Če nekdo v spolni odnos ne privoli, je to posilstvo. Tako preprosto je. Vendar pa zastareli zakoni, škodljivi miti, spolni stereotipi in zaskrbljujoč odnos do soglasja ohranjajo, da so posilstva in druge oblike spolnega nasilja vseprisotni v naši družbi.

Rocky Myers, temnopolti moški z motnjami v duševnem razvoju, je bil od leta 1994 obsojen na smrt, kljub pomanjkljivostim v sodnem postopku in pomanjkanju neposrednih dokazov, ki bi ga povezovali s kaznivim dejanjem, za katerega je bil obsojen.

Ana da Silvo Miguel, 32-letna pevka in mama dveh majhnih otrok, je bila 2024 del naše globalne akcije Pišem za pravice. Po vsem svetu smo za njo podpisovali peticije, pisali apele in ustvarjali solidarnostna pisma. Zahtevali smo njeno svobodo, saj je leta 2023 po krivici pristala v zaporu. Angolske oblasti so jo aretirali in zaprle zgolj zato, ker je na družbenem omrežju TikTok kritizirala predsednika. V hitrem sodnem postopku je bila obsojena na šest mesecev zaporne kazni. Kasneje so kazen povišali na dve leti.

Novo poročilo Amnesty International razkriva, da srbska policija in obveščevalni organi v okviru prikritega nadzora s pomočjo napredne telefonske vohunske programske opreme skupaj s forenzičnimi orodji za mobilne telefone nezakonito ciljajo novinarje, okoljevarstvene aktiviste in druge posameznike.