- Amnesty International razkriva nove dokaze o mučenju, slabem ravnanju in nezakonitih vračanjih (pushbacks) beguncev_k in migrantk_ov v Turčijo.
- Ljudi so ujeli in pridržali do 700 kilometrov oddaljene od meje, potem pa jih prepeljali in na kopenski meji s Turčijo vrnili.
- Amnesty poziva enote agencije EU Frontex, naj ustavi svoje grške operacije ali umakne osebje.
Danes objavljeno poročilo Amnesty International z naslovom Nasilje, laži in odrivanje (Violence, Lies and Pushbacks) jasno razkriva, da grške obmejne sile nasilno in nezakonito pridržujejo skupine beguncev in migrantov, preden jih kratkomalo vrnejo v Turčijo. Tako ravnanje je v nasprotju z grškimi obveznostmi po pravu človekovih pravic in v nasprotju z zakonodajo EU.
Grške oblasti izvajajo nezakonita brezpravna vračanja (pushbacks) na kopnem in morju. Poročilo se osredotoča predvsem na nezakonite operacije v regiji Evros, na kopenski meji med Grčijo in Turčijo. Februarja in marca 2020 je Grčija kot odziv na enostransko odprtje kopenskih meja Turčije nasilno in brezpravno potisnila begunce in migrante nazaj. Z dokumentiranjem dogodkov tudi v kasnejšem obdobju, od junija do decembra 2020, novo poročilo dokazuje, da se kršitve človekovih pravic na grških mejah nadaljujejo in so postale ustaljena praksa.
“Jasno je, da se grške oblasti na vseh ravneh tesno usklajujejo, da bi brutalno prijele in pridržale ljudi, ki iščejo varnost v Grčiji. Ob tem so mnogi izpostavljeni nasilju, nato pa jih namestijo ob reki Evros, preden so jih vrnejo v Turčijo.”
Adriana Tidona, evropska raziskovalka migracij pri Amnesty International
“Naše raziskave kažejo, da so nasilna brezpravna vračanja dejansko postala grška politika nadzora meje v regiji Evros. Raven organiziranosti, ki je bila potrebna za izvedbo pushbackov, kaže, kako daleč gre Grčija pri izvajanju brezpravnih vračanj in pri njihovem prikrivanju. V dokumentiranih dogodkih so ukrepi grških oblasti prizadeli do 1000 ljudi, nekatere večkrat in včasih prek neuradnih prostorov za pridržanje.”
Govorili z ljudmi, ki so doživljali nasilje ali mu bili priča
Velika večina ljudi, s katerimi je Amnesty International govorila, je poročala, da so doživljali ali bili priča nasilju ljudi, ki so jih opisali kot uniformirane grške uradnike, pa tudi moških v civilnih oblačilih. Nasilje je vključevalo udarce s palicami, brce, udarce in potiskanje, ki je včasih povzročili hude poškodbe. Moški so bili pogosto goli podvrženi ponižujočim in agresivnim preiskavam, včasih pred očmi žena in otrok. Ta nasilna dejanja kršijo mednarodno prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in so absolutno nedopustna.
Saif *, 25-letni Sirijec, ki ga je Grčija avgusta 2020 štirikrat brezpravno potisnila nazaj v Turčijo, je Amnesty International povedal, da so v drugem poskusu njegovo skupino zajeli maskirani “vojaki” v črni opremi, ki so jih premestili nazaj k reki Evros, ki teče po grško-turški meji. Dve osebi v skupini sta poskušali pobegniti, a ju je eden od vojakov ustavil in neusmiljeno pretepel.
Saif, ki je sumil, da so moškemu zlomili hrbtenico, je dejal, da se ta oseba “sploh ni mogla premikati, niti rok ni mogla dvigniti.” Po Saifovih besedah so ju potem, ko so vojaki ta dva poškodovana človeka čez reko odpeljali v Turčijo, oskrbeli turški vojaki in reševalci.
En posameznik je za Amnesty International povedal, da je bila njegova skupina med eno od operacij vrnitve prisiljena skočiti s čolna v vodo blizu otočka sredi reke Evros, kjer so nasedli ostali več dni. Neki moški ni znal plavati in je kričal na pomoč, ko ga je premetavalo v vodi in je videl, da ga odnaša tok.
Ljudje prijeti tudi daleč v notranjosti
Pushbacki se ne dogajajo samo na obmejnih območjih.Ljudje so prijeti in pridržani tudi daleč v notranjosti, preden jih vrnejo v regijo Evros, da bi jih nezakonito vrnili. Amnesty International se je pogovarjala s štirimi ljudmi, ki so bili protipravno priprti in pridržani na območjih severne Grčije in nazadnje v večjih skupinah potisnjeni nazaj v Turčijo. Med njimi so bili begunec s priznanim statusom in registriran prosilec za azil, ki je skoraj eno leto živel v celinski Grčiji.
Eden izmed njih, Nabil,* 31-letni Sirijec in registriran prosilec za azil v Grčiji, je Amnesty International povedal, da je bil prijet v pristanišču v mestu Igoumenitsa na severozahodu Grčije. Policija mu je povedala, da bo premeščen v Atene in izpuščen, a je bil premeščen na drugo območje, bližje meji na Evrosu. Bil je pretepen in nazadnje potisnjen nazaj s skupino 70 ljudi, vključno z otroki.
Amnesty International je povedal: “Preden sem vstopil v avtobus, sem policiji pokazal azilno izkaznico, a so mi jo vzeli, jo raztrgali in mi rekli, naj vstopim v avtobus.”
“Vsi ljudje, s katerimi smo se pogovarjali, so bili pregnani z območij, kjer ima Frontex precejšnje število osebja. Agencija EU zato ne more trditi, da ne ve za zlorabe, ki smo jih dokumentirali tako mi kot mnogi drugi. Frontex je dolžan preprečevati kršitve človekovih pravic. Če tega ne morejo storiti učinkovito, bi morali umakniti osebje ali prekiniti operacije v Grčiji,” je dejala Adriana Tidona.
Ozadje
Poročilo Amnesty International Nasilje, laži in odrivanje temelji na pogovorih s 16 ljudmi, ki so doživeli 21 pushbackov. Osredotoča se predvsem na brezpravna vračanja z meje na reki Evros med junijem in decembrom 2020. Na podlagi njihovih pričevanj naj bi te nezakonite operacije prizadele približno 1000 ljudi.
Human Rights Watch objavlja sorodne raziskave, ki preučujejo odgovornost Frontexa za kršitve človekovih pravic na zunanjih mejah EU, tudi v Grčiji.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex je dolžna sprejeti razumne ukrepe za zaščito ljudi pred kršitvami človekovih pravic in v primeru takšnih kršitev začasno ustaviti operacije ali umakniti svoje osebje.
* Imena so bila spremenjena zaradi zaščite identitet.