Konec maja spremenjen in dopolnjen zakon o parlamentarni preiskavi spreminja parlamentarno preiskovalno komisijo v »politično policijo«. Zato v civilni družbi pozivamo in vabimo k podpisu zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu.
Zahtevo lahko podpišeš digitalno tukaj ali pa osebno na upravni enoti. Na upravni enoti se potrebuje le veljaven osebni dokument; ko se odda podpis, se takoj zabeleži v sistemu.
Čas, da se zbere zahtevanih 40.000 podpisov, je še do 14. julija 2026, a vseeno prosimo, da glas oddaš čim prej.
Večina v državnem zboru je sicer 26. maja spremenila zakon, a je njegovo uveljavitev mogoče preprečiti, če se tako odloči dovolj ljudi na referendumu.
Odpravlja se predhodno sodno varstvo
Ena od bolj spornih sprememb je, da preiskovanec izgubi pravico, da od ustavnega sodišča zahteva ustavnosodno presojo akta, s katerim državni zbor odredi parlamentarno preiskavo, še pred začetkom postopka preiskave.
Preostane mu le to, da se šele po sprejetju poročila preiskovalne komisije pritoži na upravno sodišče. Torej naknadno, najverjetneje po več letih in če je poročilo sploh sprejeto!
Kako je bilo do sedaj glede pritožbe?
Doslej je bilo predvidenih 9 institucij in/ali oseb, ki so lahko od ustavnega sodišča zahtevale presojo, ali je akt o odreditvi parlamentarne preiskave skladen z ustavo in zakonom (glej 1. a člen tu).
Med drugim je imel to možnost tudi preiskovanec, če je menil, da odreditev parlamentarne preiskave nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Poslanke in poslanci so z majsko novelo zakona možnost vnaprejšnjega sodnega preverjanja omogočili le še Sodnemu svetu in generalnemu državnemu tožilcu.
Za preiskovanca to pomeni, da več nima vnaprejšnjega sodnega varstva.
Kot omenjeno, se v skladu s spremenjenim zakonom sicer lahko obrne na upravno sodišče – a šele v roku 8 dni po objavi poročila parlamentarne komisije. To lahko pomeni več let obravnave na parlamentarni komisiji in javne izpostavljenosti, ne da bi imel preiskovanec možnost, da ustavno sodišče presodi, ali sploh gre za zadevo javnega pomena.
Posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih zakonodajna veja oblasti lahko neomejeno in nenadzorovano izvršuje v razmerju do posameznikov brez vnaprejšnje sodne kontrole, predstavljajo hudo grožnjo za politično obračunavanje zakonodajne večine z opozicijo, političnimi nasprotniki, kritiki, akademiki, novinarji, verskimi uslužbenci in zagovorniki človekovih pravic.
Pravna mreža za varstvo demokracije
Zakaj se govori o politični policiji?
Parlamentarne preiskovalne komisije imajo zelo široka pooblastila, ki so smiselno enaka, kot jih imajo pravosodni organi.
Za hišno in osebno preiskavo in zaseg predmetov sicer parlamentarna komisija potrebuje sodno odredbo, sama pa lahko vpogleda v dokumentacijo, ki obstaja pri organih. Torej lahko pregleda bančne izpiske, dokumentacijo FURS, komunikacijo pri operaterjih …
Široko nasprotovanje spremenjenemu zakonu
Še pred sprejemom sprememb in dopolnitev zakona v državnem zboru 26. maja letos je Pravna mreža za varstvo demokracije pripravila analizo, ki je izpostavila poglavitne problematične predloge.
Poleg že omenjene odprave predhodnega sodnega varstva PMVD med drugim izpostavlja še spornost tega, da lahko po novem parlamentarna komisija začne delovati že med ustavnosodno presojo.
Tudi varuhinja človekovih pravic je že pred sprejetjem sprememb zakona izrazila skrb zaradi predlaganega zmanjševanja procesnega varstva v parlamentarni preiskavi.
Pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi podpirajo tudi sindikalne centrale (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in KNSS-Neodvisnost).
Vedno, ko se nad posameznikom izvaja moč države, mora ta imeti možnost, da o zakonitosti takega ravnanja pravočasno in učinkovito odloči neodvisno sodišče.
Sindikalne centrale
K podpisu za referendum pozivajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Podporo referendumu pa je izrazila tudi mednarodna organizacija Novinarji brez meja.
Politiki bodo lahko mesece preučevali novinarjeva zasebna sporočila, telefonske klice, bančne račune, davčne napovedi in druge podatke ter podrobnosti iz njegovega življenja javno zlorabljali za diskreditacije in napade na spletnih platformah.
Društvo novinarjev Slovenije
Okrogla miza: Nova ureditev parlamentarnih preiskav: katere varovalke pred zlorabami še o(b)stajajo
📅 Četrtek, 18. junija 2026
🕜 Ob 18. uri
📍 Dvorana Lili Novy v Cankarjevem domu
Razprava s strokovnjaki in strokovnjakinjami s področja ustavnega prava in prava človekovih pravic o tem, kje so meje med legitimnim parlamentarnim nadzorom in politično motiviranim preiskovanjem, katere procesne varovalke trenutno varujejo posameznike pred arbitrarnim ravnanjem zakonodajne veje oblasti, katere bi še potrebovali in zakaj ni dobro, da celo te, ki jih imamo, krčimo.
Na pogovoru, ki ga bo vodil novinar in raziskovalec portala Oštro Uroš Škerl Kramberger, bodo govorili:
– Dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic,
– Dr. Špelca Mežnar, nekdanja ustavna sodnica
– Luka Švab, odvetnik.
– Ali Žerdin, novinar in urednik Sobotne priloge Dela
Kaj sploh so preiskovalne komisije?
V skladu s slovensko ustavo lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Ustava še določa, da ima komisija, ki se imenuje za izvajanje preiskave, v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.
Zakon o parlamentarni preiskavi ureja podrobnosti glede teh preiskav.
Pomembno je vedeti, da je parlamentarna preiskava namenjena temu, da se v zadevah javnega pomena ugotovi in oceni dejansko stanje. To pa je lahko, med drugim podlaga:
- za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij,
- za spremembo zakonodaje na določenem področju,
- za druge odločitve državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.
Če gre za kazniva dejanja, pa to seveda preiskujejo in obravnavajo pravosodni organi.
Kakšni so naslednji koraki?
Ko civilni družbi uspe zbrati 40.000 podpisov, se bo vložila zahteva pri pristojni službi državnega zbora skupaj s potrdilom MNZ o skupnem številu podpor iz evidence volilne pravice. Državni zbor nato razpiše referendum.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da ti glasovi proti predstavljajo najmanj petino vseh volivcev.