Živimo v času škandala Epsteinovih dosjejev in ob globalnih napadih na dosežke v spolni pravičnosti. Zato bo delegacija Amnesty International, ki jo vodi generalna sekretarka Agnès Callamard, med 70. zasedanjem komisije ZN za položaj žensk med 9 in 19. marcem pozvala k okrepitvi zaščit in prizadevnanj za spoštovanje pravic žensk in deklic.
Amnesty poudarja pomen dostopnih postopkov za dosego odgovornosti in pravičnosti za preživele nasilja ter za kazni, ki so pomenljive za storilce. Spolne in reproduktivne pravice je potrebno zaščititi in zagotoviti je treba močnejša varovala za zagovornice človekovih pravic.
»Letošnje zasedanje se dogaja v posebej nujnem trenutku, saj se spolno pravičnost napada tako rekoč po vsem svetu in mnoge zagovornice ne morejo niti priti v ZDA,« je dejala Agnès Callamard in dodala:
»Dobro financirano in odlično koordinirano gibanje proti pravicam, ki ga neposredno podpirajo ZDA, Rusija in številne druge vlade, si vztrajno prizadeva, da bi se izničilo desetletja napredka.«
Močne države želijo spol uporabiti kot orožje za upravičevanje zatiranja in kaznovalnih zakonov. Korporativni in drugi akterji sejejo moralno paniko s širjenjem sovražnih sporočil in napačnih informacij. Skupaj jim je cilj vzpostaviti nadzor nad telesno avtonomijo žensk, uvesti nasilno odrekanje pravic, razširiti strah in dodatno skrčiti javni prostor.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Istočasno so tako imenovani Epsteinovi dosjeji razkrili globalne kriminalne mreže, ki vključujejo tudi najmočnejše posameznike v svetovnih politiki, gospodarstvu in kulturi. Desetletja so brez posledic sodelovali v razširjenjem spolnem zlorabljanju in nasilju nad ženskami in dekleti, poskušali vplivati na vlade, trge in družbe, pri tem pa utrjevali svojo moč. Grozljivo je videti vse ovire, s katerimi se morajo soočati žrtve, ki želijo doseči razkritje resnice, popravo škode in odgovornost, kot tudi dodatno trpljenje, ki ga prinašajo razkritja občutljivih informacij brez soglasja žrtev. Groteskno je, da strukturna neenakost, mizoginija in sistemska nekanovanost, ki žrtve ovirajo, da bi zahtevale pravico, sedaj ščitijo tiste, ki nosijo odgovornost za posamezne zlorabe in za globalno spodkopavanje pravic.
Tokratno zasedanje je ključna priložnost, da se zoperstavimo sistemskim napadom na spolno pravičnost in na pravice žensk, s tem da poimenujemo sile in akterje, ki stojijo za napadi, ter da zagotovimo, da mehanizmi, ki naj bi zagotovili odgovornost, delujejo, kot je bilo zamišljeno.«
Globalni odpor
V novem, danes objavljenem poročilu Amnesty International poudarja, kako se v enem najtežjih trenutkov vseeno krepijo globalna kljubovanja vladnim napadom na spolne pravice in zatiranju odpora.
»Zadnje leto je pokazalo, da tudi ko države ne izpolnijo svojih dolžnosti, lahko kolektivna moč skupnosti še vedno zaščiti, ohrani in krepi spolno enakopravnost. Ženske, dekleta, osebe LGBTIQ+ in vsi, ki jih podpirajo, stojijo vzravnano in še odločneje razkrivajo in se upirajo kršitvam človekovih pravic,« je dejala Agnès Callamard.
»Gre za na tisoče vsakodnevnih dejanj poguma, solidarnosti in voditeljstva. Gre za prizadevanja, da se žrtvam posilstva v Malaviju zagotovi pravica do splava, da se zahteva odgovornost za izraelski genocid nad palestinskim prebivalstvom, da se upre poskusom cenzure v Afganistanu in na Kitajskem …
Njihov zgled nam kaže, da je drugačen svet mogoč. Letos so njihovi glasovi še toliko pomembnejši, saj mnogi zaradi različnih ovir niso uspeli priti v New York. Vztrajajoče neenakosti močno omejujejo dostop do mednarodnih prostorov.«
Poročilo, Človečnost mora zmagati: in tudi zmaga, ko se skupaj postavimo za spolno pravičnost (Humanity Must Win: and it does when we stand together for gender justice), opisuje kampanje in iniciative s celega sveta, ki navkljub sistematičnemu oblastnemu nasprotovanju razkrivajo kršitve človekovih pravic, krepijo solidarnost in dosegajo zmage za odgovornost in pravičnost.
Med drugim:
- v Afganistanu, kjer novinarke, kot je Zahra Joya, ustanoviteljica Rukhshana Media kljubujejo omejitvam talibskih oblasti, ki so ženske izbrisale iz javnega življenja.
- v Burkini Faso, kjer so bile po vztrajni kampanji sprejete zakonske spremembe, da je zakonska zveza lahko sklenjena šele po 18. letu in da se morata o njej strinjati obe osebi.
- na Kitajskem, kjer se aktivistke upirajo kriminalizaciji in nadzoru, ob tem ko jih oblasti označujejo za politično grožnjo.
- v Gazi, kjer je delo organizacij za človekove pravice pomagalo razkriti genocid, ki ga izvršuje Izrael, prvi korak na dolgi poti do pravičnosti. Marca 2025 je preiskovalna komisija ZN sklenila, da je Izrael sistematično uporabil tudi spolno, reproduktivno in drugo nasilje na podlagi spola zoper palestinsko prebivalstvo pri izvrševanju genocidnih ravnanj.
- na Madžarskem, kjer se je junija 2025 300.000 ljudi zoperstavilo prepovedi oblasti, da se ne smejo udeležiti Parade ponosa v Budimpešti.
- v Malaviju, kjer je lani Vrhovno sodišče pritrdilo, da je bila prepoved splava 14-letni žrtvi posilstva kršitev njenih pravic, kar je pomembna zmaga v državi, kjer je splav kriminaliziran.
- V južni Ameriki, kjer aktivistke vztrajajo v obrambi težko priborjenih pravic, predvsem pravice do varnega splava.