Za številne med nami je slab občutek, da nas nekdo opazuje, realen. Nenazadnje živimo v svetu množičnega nadzora, ki sega od obrazne prepoznave do spremljanja na spletu: vlade in tehnološko napredna podjetja zbirajo intimne informacije o milijardah ljudi.
Ciljni nadzor pa je nekoliko drugačen. Gre za uporabo tehnologije, da se vohuni za točno določenimi ljudmi.
Morda vas to ne skrbi. Menite, da se ljudi nadzira le, če so naredili kaj narobe? Premislite znova.
Od Mehike do Bližnjega vzhoda vlade s pomočjo vrste naprednih kibernetskih orodij nezakonito vohunijo za svojimi kritiki. Zelo hitro se lahko brez vednosti naloži programska oprema za vohunjenje – potreben je le na videz nedolžen zgrešen telefonski klic, prilagojeno SMS-sporočilo ali obisk, čeprav le za delček sekunde, zlonamerne spletne strani.
Pogosto na tak način spremljajo novinarke_je, blogerje_ke in aktiviste_tke, vključno z zaposlenimi na Amnesty, ki govorijo nelagodno resnico.
Morda izpostavljajo koruptivne dogovore, zahtevajo reformo volilne zakonodaje ali se zavzemajo za pravico do zasebnosti. Zaradi svojega branjenja človekovih pravic stopijo na pot vladam. Namesto da bi prisluhnile, jih te raje utišajo.
In če vlade napadajo tiste, ki branijo naše pravice, smo v nevarnosti vsi.
Spodnja animacija nazorno pokaže, kako to deluje. Kliknite tukaj za več informacij (v angleščini).